KPK zaznala korupcijska tveganja pri imenovanju generalnega direktorja policije

Elizabeta Planinšič Elizabeta Planinšič
20.03.2025 10:06

Vladi in uradniškemu svetu je komisija podala priporočili za izboljšanje transparentnosti postopkov in doslednejšo obrazložitev posamičnih aktov pri preverjanju pogojev za zasedbo delovnih mest v državni upravi.

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tudi KPK je ugotovila, da so posamični akti o izbiri Senada Jušića za mest generanega direktorja policije preslabo obrazloženi. Jušić sicer ni vem prvi policisti v državi, saj je januarja letos odstopil. Prav zaradi pomislekov glede njegovega imenovanja.
Foto: Robert Balen

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v postopku predlaganja in imenovanja generalnega direktorja policije Senada Jušića zaznala korupcijska tveganja. Zato je vladi in uradniškemu svetu podala priporočili za izboljšanje transparentnosti postopkov in doslednejšo obrazložitev posamičnih aktov neodvisnih in državnih organov pri preverjanju pogojev za zasedbo delovnih mest v državni upravi. S tem je postopek zaključila. Ob tem KPK ponovno poudarja, da je upoštevanje njenih priporočil ključno za učinkovito upravljanje s korupcijskimi tveganji in preprečevanje kršitev.

Komisija je postopek začela septembra 2023 na lastno pobudo na podlagi poročanja medijev o pomislekih, ali Senad Jušić izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta generalnega direktorja policije. V predhodnem preizkusu je pridobila dokumentacijo notranjega ministrstva in uradniškega sveta ter se za celovit zaključek zadeve oprla tudi na novembra 2024 izdano sodbo upravnega sodišča o tej zadevi.

Spomnimo, da je upravno sodišče ocenilo, da je sklep uradniškega sveta o primernosti Jušića za mesto prvega policista v državi glede minulih delovnih izkušanj na vodstvenih položajih pomanjkljivo obrazložen in zaradi tega nezakonit. 

Komisija poudarja, da ni pristojna za presojo zakonitosti sprejetih sklepov in odločb – to je v izključni pristojnosti sodišč. Kljub temu so postopki predlaganja in imenovanja kandidatov za zasedbo najvišjih delovnih mest področje, kjer KPK z namenom krepitve delovanja pravne države deluje kot varuh javnega interesa. Izidi teh postopkov namreč neposredno vplivajo na delovanje ključnih državnih institucij, zato morajo biti transparentni in legitimni. 

V konkretnem primeru je KPK ugotovila, da so posamični akti preslabo obrazloženi, kar lahko vodi v nedosledne odločitve, neenakopravno obravnavo kandidatov, zlorabo pooblastil pristojnih za sprejemanje odločitev ter posledično v izgubo zaupanja javnosti v državne institucije in pravno državo. Zato je KPK vladi priporočila, naj ustrezno spremeni svoj poslovnik, da bodo vladna gradiva oziroma predlogi sklepov o imenovanjih in odpoklicih vsebovali podrobnejše in jasnejše obrazložitve glede izpolnjevanja pogojev ter ocene primernosti kandidatov ali razlogov za razrešitev. Komisija je sicer podoben predlog vladi podala že konec leta 2022. Uradniškemu svetu pa je komisija priporočila, naj zagotovi, da posebne natečajne komisije v postopkih izbire kandidatov za položaje v organih državne uprave opravijo presojo dejanskega izpolnjevanja pogojev in svojo odločitev ustrezno obrazložijo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.