Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pri obravnavi sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri projektu ustanovitve avtocestne policije ni ugotovila sumov kršitve nasprotja interesov oz. korupcije, je pa ugotovila, da v zvezi s tem izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, zato je primer predala Specializiranemu državnemu tožilstvu.
Kot sporočajo iz KPK, so predhodni preizkus v zadevi ustanovitve avtocestne policije začeli na podlagi prijave iz junija letos. Iz očitkov v prijavi je izhajalo, da bi pri sporazumu o medsebojnem sodelovanju pri ustanovitvi avtocestne policije, ki je bil sklenjen 23. decembra 2020 med ministrstvom za notranje zadeve, ministrstvom za infrastrukturo, Policijo in Družbo za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), lahko šlo za zaznavo znakov nasprotja interesov oz. elementov korupcije.
Komisija je v postopku proučila omenjeni sporazum in ostalo relevantno dokumentacijo. Ker je ugotovila, da očitki iz prijave ne dajejo podlage za utemeljen sum kršitve nasprotja interesov, je postopek ustavila.
"Ker pa je bilo ugotovljeno, da iz zadeve izhajajo razlogi za sum storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, je komisija prijavo odstopila v pristojno reševanje specializiranemu državnemu tožilstvu," so sporočili iz KPK.
Po informacijah časnika Delo pa naj bi pristojne institucije v zvezi s projektom ustanovitve avtocestne policije že napisale prve kazenske ovadbe. Te naj bi doletele nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, nekdanjega ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in direktorja uprave avtocestne policije Andreja Juriča, ki so bili poleg uprave Darsa podpisniki spornega sporazuma o medsebojnem sodelovanju pri ustanovitvi avtocestne policije, poroča Delo.
