
V sredo je bilo od 6806 testov potrjenih 2064 okužb z novim koronavirusom, kar je 51 več kot v torek. Umrlo je 45 bolnikov s covidom-19, dva več kot v torek. Pri Covid-19 Sledilniku so včeraj opozorili, da smo država z najhitreje naraščajočim številom smrti na svetu, daleč pred vsemi drugimi - v Sloveniji umre povprečno dni 19 ljudi dnevno na milijon prebivalcev, sledi Češka s 16 smrtmi. V bolnišnicah so zdravili 1238 bolnikov, od tega na intenzivni negi 205, kar je manj kot dan prej. A če državni trend kaže nižanje vsaj v bolnišnicah, so na intenzivnem oddelku v UKC Maribor včeraj zjutraj zdravili 44 pacientov, akutnih bolnikov s covidom-19 pa je v UKC Maribor kar 195, krivulja pe še raste. S 378 potrjenimi primeri je Maribor v sredo zabeležil nov neslavni rekord v številu okužb.
"Presenečeni smo, ker podatki ne kažejo, da bi se stvar kakorkoli umirjala, ni več tako skokovitega porasta kot doslej, a še daleč smo od zmanjševanja števila okužb," pravi Zoran Simonovič, predstojnik oddelka za nalezljive bolezni v mariborskem NIJZ.
V ilegalo in izpod nadzora
Kljub strogim ukrepom, za katere se zdi, da jih upošteva pretežni del prebivalstva in s katerimi je bila v spomladanskem valu epidemija uspešno zajezena, nič ne kaže, da se bo stanje kmalu umirilo. Ukrepe je vlada sicer uvedla ob bistveno več primerih kot spomladi, a razlogov za širjenje kljub ukrepom je več. Simonovič: "Večina ljudi se ukrepov drži, zaradi omejitev javnega življenja jim je druženje tudi onemogočeno, a dogaja se, da ukrepi ne sežejo tja, kjer je tveganje za prenos največje in kjer se pravzaprav dogaja največji delež prenosov, to je v družinah. Ukrepov za omejevanje širjenja znotraj mikrodružin pravzaprav ni, morda bi se dalo kaj storiti na področju širših družin. Drugo področje širjenja so podjetja. Poleg teh dveh legalnih področij so tukaj še 'ilegalna' druženja, vemo, da na črno delajo določeni bifeji, aktivnosti izvajajo tudi nekatere storitvene dejavnosti, recimo frizerji, ki delajo na domu ali v prilagojenih prostorih, nekaj je vadbe v fitnesih, masaž ... To so dejavnosti, ki so zdaj prepovedane in ker se izvajajo nelegalno, se izvajajo tudi na nekontroliran način, tako, da jih ni možno niti nadzirati, in tveganje za okužbo je še večje. Lokal je sicer zaprt, a slišiš, da so v njem ljudje, in ker so zaprti v enem prostoru, je tveganje za prenos okužbe še večje. Osebno bi raje videl, da so nekatere storitvene dejavnosti dovoljene, seveda z določenimi preventivnimi ukrepi, in so potem tudi nadzorovane s strani inšpekcijskih služb."
V delovnih okoljih so zaščitni ukrepi pomanjkljivi, tam, kjer pa so uvedeni, pa je pomanjkljivo zavedanje ljudi; pavze, odmori za kavo, cigareto, malico, se odvijajo brez zaščitnih ukrepov, na premajhni razdalji, brez zaščitnih obraznih mask. To so velikokrat dejavniki za prenose v podjetjih, kjer sicer izvajajo zaščitne ukrepe, opažajo epidemiologi. Posebnih podjetij ali panog z izstopajočimi okužbami niso zaznali, virus se je razširil že povsod, po domala vseh domovih za ostarele, primere beležijo v večini podjetij.
195
akutnih covid bolnikov in 44 bolnikov, ki potrebujejo mehansko predihavanje, zdravijo v UKC Maribor
Najtežje je napovedovati vedenje
Marko Brumen, del ekipe Sledilnika, meni, da na potek epidemije najbolj vpliva človeško vedenje, ki pa ga je najtežje napovedovati: "Hkrati imajo posledice naših ravnanj časovni zamik, zato lahko učinkovitost posameznih ukrepov zaznamo in merimo šele kasneje. Na naše obnašanje vplivajo tudi jasno in preudarno komunicirani ukrepi, mnenja ožjega kroga ljudi, medijev, dežurnih 'skeptičnih' teorij na družabnih omrežjih. Trenutno imamo sprejetih ogromno ukrepov, za katere pa kot Sledilnik ne vemo, na kakšnih podatkih so osnovani, zato za zdaj še ne moremo povezovati, kaj je vzrok in kaj posledica - poznamo samo stanje posledic. Govorimo o ukrepih, ki so prešli v veljavo konec oktobra, z začetkom tega tedna imamo še strožje ukrepe, a da bi videli učinek teh, bo treba počakati vsaj še nekaj dni. Če bodo učinkovali, bo zares vidno v naslednjem tednu."
To ni običajen letni prehlad, glavobol, kašelj
"Slišimo, da ljudje z blagimi prehladnimi znaki še vedno prihajajo v službo, nimajo občutka, da je to koronavirus. Ampak zdaj bi moralo vsem že biti jasno, da je za vsako prehladno obolenje, vsak glavobol, izcedek iz nosu v tem času zelo verjetno, da gre za koronavirusno infekcijo. In v takem primeru se ne hodi nikamor. Tega ljudje še niso dojeli. Mnogo ljudi misli, da je to tisti običajni prehlad ali glavobol, ki ga imajo vsako leto v tem času, pa ni. V tem trenutku je velika možnost, da gre za okužbo s koronavirusom," pravi Simonovič. Pri anketiranjih okuženih marsikdo reče, da je v začetku mislil, da gre za nekaj običajnega in je našel razloge, zakaj to ni okužba s koronavirusom.
Stike smo zdaj z ravnanji in ukrepi omejili do ravni, ko smo zaustavili eksponentno rast in se približali linearni. Kar je dobro, pravi Brumen, a število novih primerov bo začelo upadati, šele ko bomo ali še uspešneje prekinili rizične stike med ljudmi ali pa dosegli neke vrste "imunost" ob hkratnih ukrepih: "A število novih primerov bo ponovno začelo naraščati v trenutku, ko bomo ukrepe sprostili oziroma če jih sprostimo prehitro. Torej lahko ukrepe sprostimo, šele ko dosežemo nič novih okužb na dan ali število, ko lahko ponovno začne delovati epidemiološko sledenje stikov. Strožje ukrepe, ki generalno omejujejo stike med ljudmi, imamo zdaj ravno zaradi tega, ker epidemiološka služba ne zmore več slediti in izločati posameznih prenašalcev. Predvsem pa bi bilo treba zagotoviti, da se pozitivni primeri in njihovi stiki lahko v čim večji meri in čim hitreje samoizolirajo in gredo v karanteno, tudi z vidika socialne in ekonomske varnosti."