"Pandemija nedvomno zahteva uporabo omejitvenih ukrepov, ki večinoma pomenijo tudi omejevanje človekovih pravic, zlasti pravice do svobode gibanja in pravice do osebne svobode. Nujno pa je, da so takšni ukrepi premišljeni in da se držijo okvirjev, ki jih določa ustava in iz nje izhajajoči zakoni. S tem v zvezi so vse bolj pereča vprašanja njihove nujnosti in sorazmernosti ter časovne (ne)omejenosti," piše v izjavi Komisije Slovenske akademije znanosti in umetnosti za človekove pravice, ki sta jo podpisala predsednik Komisije, akademik filozof dr. Tine Hribar, in podpredsednica dr. Renata Salecl.
Še posebej je pomemben, piše v izjavi pod naslovom Za izhod iz pandemije in avtokracije, način, s katerim so ukrepi sporočeni javnosti, saj je od tega odvisno, ali jih bodo ljudje sprejeli kot nujne - z zavedanjem, da so časovno omejeni in enaki za vse -, jih ponotranjili in spoštovali.
"Na družbeni ravni že občutimo velike posledice pandemije: povečanje revščine, brezposelnosti in človeških žrtev. Na ekonomski ravni pa gre za upad vseh vej gospodarstva, znižanje njegovega delovanja ter večjo zadolženost države. Vse to bo pustilo dolgoročne posledice za življenje posameznika, družbe in tudi države. Zato je izjemno pomembno, da kljub vsem težavam ohranimo civilizacijske in vrednotne temelje slovenske družbe, države in pravnega sistema oziroma vladavine prava," pišeta Hribar in Saleclova. In da "arbitrarno sprejemanje ukrepov, avtokratska in prepogosta represivna ravnanja, s katerimi se v zadnjih mesecih srečujemo v Sloveniji ter smo jim priča ob napadih na medije, ne prispevajo k zajezitvi pandemije, nasprotno, javnost odvračajo od podpore sicer potrebnim in nujnim ukrepom".
Še posebej je pomemben, piše v izjavi, način, s katerim so ukrepi sporočeni javnosti, saj je od tega odvisno, ali jih bodo ljudje sprejeli kot nujne in jih spoštovali
Vlada da je z vrsto odločitev zlorabila epidemijo covid-19 in s komandnim pristopom represijo razširila na vso družbo, namesto da bi vso skrb posvetila obvladovanju epidemije. V času prvega vala da je zlorabila inštitut paliativne medicine za nesprejem starostnikov v bolnišnice, zdaj, v času drugega vala, pa vse večji problem postaja vprašanje selekcije.
Vlada da je že na začetku nabavila nekatere neustrezne medicinske aparature, potrošne materiale in diagnostične teste, "zaradi nepravočasnega naročanja in koruptivnih dejanj pogosto preplačane". "Ob drugem valu pandemije kaže, da se je stanje deloma izboljšalo, vendar o polni transparentnosti še zmerom ni jasnih dokazov."
Komisija za človekove pravice pri SAZU vladi prav tako očita, da je v času relativnega zatišja po prvem valu zanemarila priprave na drugi val, opustila krepitev kakovostnega in vsem enako dostopnega javnega zdravstva ter zanemarila delovanje socialno-varstvenih zavodov in domov za starejše. Obenem, ko je na vidiku že tretji val, pa da s prehitrimi in zato nedodelanimi načrti pripravlja privatizacijo zdravstva. Z nepravočasnimi, neumestnimi, nerazumnimi in nedomišljenimi odločitvami da je privedla zdravstvo ne le v nezavidljiv, ampak tudi v neobvladljiv položaj. "Ogrozila, deloma celo onemogočila je človekove /bolnikove pravice do pravočasnega bolnišničnega zdravljenja, do pregledov pri osebnem zdravniku in specialistu in do nujnih diagnostičnih postopkov. Zdravstvene in socialne delavce ter njihove pomočnike pa je spravila na rob izgorelosti, do izčrpanost in obupa."
Komisija SAZU poziva državni zbor, da od vlade zahteva, naj se zaveda pomena dostojanstva ljudi, človekovih pravic in demokratičnega odločanja
Zato Komisija SAZU za človekove pravice poziva državni zbor, da od vlade zahteva, "naj vse sile usmeri v reševanje pandemije, naj preprečuje koruptivno delovanje in se v težki situaciji, v kateri smo se znašli, zaveda pomena dostojanstva ljudi, človekovih pravic in državljansko demokratičnega odločanja". Predsednika Republike Slovenije pa prosi, da opozori "na skrajno škodljivo vmešavanje vlade v medije in kulturo, v znanost in umetnost, zadnje čase pa celo v univerze".
