Preiskovali so sicer primer partnerke slovenskega diplomata v Bruslju, ki je bila cepljena s cepivom Johnson & Johnson nekaj dni pred razvojem prvih simptomov v okviru skupinskega cepljenja slovenskih diplomatov in njihovih družinskih članov. Zaradi tega primera so v Belgiji tudi začasno prekinili cepljenje mlajših od 41 let s tovrstnim cepivom.
Gre sicer za zelo redke možne stranske učinke po cepljenju s tem cepivom. Evropska agencija za zdravila (Ema) je konec aprila sporočila, da se lahko strdki pojavijo v zelo redkih primerih v kombinaciji z nizko ravnijo krvnih ploščic v roku treh tednov po cepljenju. Primeri strdkov, ki so jih preučili, so bili zelo podobni primerom, ki so se pojavili po cepljenju s cepivom AstraZenece. Čeprav je Ema takrat sporočila, da gre za zelo redek stranski učinek cepiva, pa je poudarila, da so dobrobiti cepiva še vedno večje od tveganj.
Prejeli tri prijave resnih neželenih učinkov
Glede na podatke na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je cepivo Johnson & Johnson doslej v Sloveniji prejelo 50.297 ljudi. Od začetka cepljenja do vključno 6. julija so v register neželenih učinkov prejeli 268 prijav neželenih učinkov po cepljenju s tem cepivom, večinoma so se prijave nanašale na splošne težave s kratkotrajnim slabim počutjem ali povišano temperaturo in spremembe na mestu vboda.
So pa prejeli tudi tri prijave resnih neželenih učinkov. Poleg omenjenega primera smrti so prejeli še prijavo možganske kapi in venske tromboze, a pristojna komisija še preverja, ali sta primera povezana s cepljenjem.
Na današnji novinarski konferenci so o tem primeru povprašali tudi ministra za zdravje Janeza Poklukarja. Dejal je, da ne more komentirati, za kateri primer gre, tudi če bi to vedel. "Posameznih primerov ne predstavljamo javnosti, ker gre za varovanje osebnih podatkov," je dejal.
Sicer pa ga veseli, da NIJZ bdi nad stranskimi učinki in da skrbi za transparentnost objavljanih podatkov.
