Februarja letos smo v Večeru pričeli objavo serije člankov, ki so se nanašali na domnevne nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito, potem ko se je njegovemu varovanju odpovedala ena trenutno najbolj izpostavljenih tožilk v državi, Mateja Gončin. Raje tveganje z razvpitim Kavaškim klanom kot varovanje omenjenega centra - tako bi lahko zelo karikirano povzel odločitev tožilke, ki je sicer, kar zadeva varnostnike, s prstom kazala na vodstvo tega centra veliko bolj kot na tiste, ki so jo dejansko varovali.
Globoko v mandatu tako notranjega ministra Boštjana Poklukarja kot tudi generalnega direktorja policije Senada Jušića so prihajali na dan ti očitki, za katere sta vedela oba, kajti še prej, kot so prišli v javnost v medijih, posebej Večeru, sta v roke dobila pritožbe tožilke. Vsak po svoje sta odredila notranji nadzor nad delom tega centra, zdaj pa, a šele, ko je bila z rezultatov nadzora, ki ga je odredil minister, umaknjena oznaka tajnosti, je nastal vihar. Oktobra, ko so na notranjem ministrstvu javnost seznanili s tem, da je minister izdal "usmeritve in obvezna navodila za odpravo pomanjkljivosti nad izvajanjem policijskih nalog in pooblastil v CVZ" na podlagi poročila o nadzoru, ki je bilo zaključeno konec septembra, o nepravilnostih, ki prihajajo na dan zdaj, ni bilo ne duha ne sluha. "Minister nalaga generalnemu direktorju policije, da mora vzpostaviti nadzorne mehanizme, da bo v CVZ zagotovljena notranja varnost. V vseh policijskih enotah mora zagotoviti poslovanje v skladu z določbami Uredbe o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. Med drugim je treba vzpostaviti tudi sistem nadzora, ki bo preprečeval podvajanje opravil, prelaganje odgovornosti ali zlorabo delovnega časa, in nadzorni mehanizem nad upravljanjem in zaščito videonadzornih sistemov," je pisalo v ministrovem sporočilu za javnost, datiranem več kot dva meseca nazaj.
Bilo bi presenečenje, če ne bi bili že pošteno navajeni
Zdaj pa, pri Poklukarju že videno, si pere roke. S prelaganjem odgovornosti na tiste pred njim. Kot to velja tudi v primeru nezakonitega sklepa glede Jušićevega imenovanja. Češ, tako pomanjkljive sklepe je uradniški svet pisal tudi prej. Morebiti je bilo res vse, tako pri sklepih uradniškega sveta kot pri CVZ, narobe že pred njim, a Poklukar je minister, ki prav za nič ne sprejme odgovornosti. V teh dveh letih bi se moral o podsistemih v policiji in njihovem delovanju že pošteno podučiti, če seveda nalašč spregledamo dejstvo, da je notranji minister že bil. Še toliko bolj bode v oči dejstvo, na katero smo v teh dneh ponovno opozorili v Večeru, da je bil aktualni generalni direktor Jušić s sumi nekaterih nepravilnosti v zdaj razvpitem centru seznanjen, še preden je sedel na stolček, ki se ga zdaj krčevito oklepa, saj je v preteklosti kot pooblaščeni uslužbenec Uprave za policijske specialnosti opravljal nadzor nad delom v Centru za varovanje in zaščito. A zdaj se oba, ki sta tudi v času, odkar mediji opozarjamo na nepravilnosti, naredila bore malo, pošteno sprenevedata. Bilo bi presenečenje, če od njiju tega ne bi bili že pošteno navajeni. Morda pa je vsaj nekoliko bolj jasno, zakaj si je premier Robert Golob želel, da njegovi varnostniki niso zaposleni v CVZ, ampak pod okriljem vlade. Toda njegove izjave, da na nepravilnosti opozarja že dve leti, Poklukarju in Jušiću niso prav v ponos. A oba ostajata, kjer sta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
