Slovenija je na referendumu odločila – kdor ob neozdravljivi bolezni trpi v neznosnih bolečinah, se nima pravice odločiti za uporabo instrumenta pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. To je poraz sočutja in medsebojnega razumevanja. Ob tesnem izidu je zmagal populizem, ki so ga med kampanjo načrtno zganjali nasprotniki zakona, da bi prebudili strah v ljudeh. Slovenija je zamudila priložnost, da bi možnost izbire za dostojno slovo od življenja postala standard, kar bi nas postavilo med najbolj napredne evropske države, ko je na mizi tako občutljivo vprašanje. Zmaga nasprotnikov zakona je dvojna, saj je večina udeležencev referenduma glasovala proti in dosegla zahtevani zavrnitveni kvorum. Obravnavani zakon gre sedaj v smeti, parlament pa v prihodnjem letu dni ne bo smel sprejeti vsebine, ki je v nasprotju z voljo volivcev.
Potem ko je lanski posvetovalni referendum nakazal, da si ljudje kljub majhnim razlikam želijo sami odločati o svojem življenju, ko nastopijo najtežji trenutki, tokrat nikakor ni bilo samoumevno, da bo koalicijski zakon potrjen na zakonodajnem referendumu. Ko je šlo v preteklosti za podobna ideološka vprašanja, recimo o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, o družinskem zakoniku ali spremembah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, je konservativni del države ob uspavanem liberalnem volilnem telesu vedno blokiral zakonodajne vsebine, ki so se dotikale pravic manjšin. Danes imajo samske ženske v Sloveniji navkljub grenki referendumski izkušnji s preloma tisočletja možnost umetne oploditve, istospolni pari pa se lahko poročijo na enak način, kot zakonsko zvezo skleneta moški in ženska. Pripadajo jim vse pravice kot ostalim. Takšne rešitve so omogočile liberalne vlade, odločno držo pa je pri progresivnem družbenem premiku navkljub močnim zunanjim pritiskom zavzelo ustavno sodišče, ki se je v omenjenih primerih postavilo na stran ranljivega dela družbe. Tudi na dokončno uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bo očitno treba še počakati.
Desnica je z izdatno pomočjo Cerkve na ravni nedostojnega diskurza na podoben način kot v preteklosti naredila vse, da je zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na referendumu padel. Kampanja je bila prežeta z negativnimi čustvi, nasprotniki zakona so uporabljali najnizkotnejše metode, saj so v agresivnem duhu zavajali in lagali o nespornih dejstvih glede tega, kaj v resnici prinaša v parlamentu sprejeta zakonska ureditev. Zlorabili so celo slovitega filozofa Slavoja Žižka. Ko zmanjka argumentov, se človek običajno zateče k manipulacijam. Desnemu bloku ne more biti v čast, da je do skrajnosti spolitiziral povsem življenjsko vprašanje, ki se dotika intime vsakega posameznika. Podčrtati velja, da zakon predvsem nikomur ni ničesar jemal, ampak je zgolj širil nabor možnosti, ko se človek znajde v brezizhodni situaciji in si želi dostojnega konca. Očitno je, da so nasprotniki zakona uspeli prepričati dovolj volivcev z manipulativnimi sporočili, da gre za zastrupljanje ljudi, da bodo zdravniki prisiljeni ubijati, da v Slovenijo prihaja kultura smrti ...
Referendumski rezultat kaže, da laži tudi v naši družbi postajajo vrednota. To izdatno napaja desnico in ji povečuje možnosti, da se po volitvah vrne na oblast. Slovenija je (znova) na prelomnici.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
