Po reševanju ljudi pred vodno stihijo in njihovih bivališč, kjer se je to dalo, se po enem najtežjih vikendov po osamosvojitvi vse razsežnosti največjih poplav doslej kažejo tudi v gospodarstvu, podjetništvu in obrti, trgovski dejavnosti ter turizmu. Najhujše je tistim, ki se do svojih tovarn, obratov, delavnic in prodajaln sploh še ne morejo prebiti. Medtem ko so požrtvovalni zaposleni poprijeli za lopate, samokolnice in skušajo čim prej odstraniti nanose blata, mulja, vejevja in vsega, kar jim je narasla voda nasula na tovarniška dvorišča in v skladišča, nekateri zavoljo meter in pol visoke vode včeraj do skladišč sploh še niso mogli. Težko je gledati zmečkano in blatno embalažo s povsem novimi in še neuporabljenimi proizvodi, ki so jih izdelali.
Prihajajo prve ocene, ki se v nekaterih primerih gibljejo v desetinah milijonov evrov, po doslej videnem pa je že danes jasno, da bomo škodo v gospodarstvu šteli v stotinah milijonov evrov. Ne samo zavoljo izpada proizvodnje in uničenja dela ali pa kar celotnih zalog, ampak tudi zaradi tega, ker vsi kupci ne bodo razumeli prekinitve dobav in si bodo dobavitelje iskali drugje. Neoliberalna konkurenca je neizprosna in razen častnih izjem nima posluha za naravne nesreče, na katere menedžerji, podjetniki in obrtniki nimajo nikakršnega vpliva.
Podjetniki in zaposleni so odločni: Ni predaje!
Med slabimi novicami so tudi dobre, včerajšnji odziv v večini gospodarstva je pokazal, da podjetniška miselnost zmaga v še tako težkih trenutkih. Čeprav je nekaterim poplava odnesla desetletje dela in truda, so skupaj z zaposlenimi odločeni, da sanirajo proizvodne linije, skladišča in postavijo svoje tovarne na trdne temelje. Med dobre novice bi lahko šteli tudi hiter odziv ministrstev, ki bodo že danes v vladi predlagala ukrepe subvencioniranja čakanja na delo doma tam, kjer proizvodnje še ne bo stekla. Tudi likvidnostne linije po ugodnejših obrestnih merah bodo dobrodošle finančne injekcije v času, ko ogrožena podjetja ne bodo imela prihodkov od prodaje, pri čemer bodo morala nujno investirati v popravilo ali nabavo novih strojev in opreme ter industrijske infrastrukture. Kljub obljubljenemu povračilu treh petin upravičenih stroškov bodo namreč te prejele šele po opravljenih investicijah in oddanih poročilih.
Kot kažejo prvi odzivi, bodo tudi banke, ki zavoljo višanja obrestnih mer v zadnjem letu žanjejo rekordne dobičke, priskočile na pomoč podjetjem in tudi posameznikom, ki so po poplavnem uničenju ostali brez dela in začasno ne zmorejo odplačevati posojil. Za podjetja predlagajo najbolj ugodne možne likvidnostne sheme po vzoru tistih v času pandemije covida-19, tudi moratorije za plačila kreditov, če bo to potrebno. Na udaru so tudi zavarovalnice, samo včeraj sta tečaja delnic dveh, ki kotirata na Ljubljanski borzi, izgubila nekaj odstotkov vrednosti. Največja zavarovalnica v Sloveniji je že sporočila, da bo višina letošnjih škod pomembneje odstopala od dolgoletnega povprečja in bo imela negativen učinek na poslovni rezultat. Žal bo največja povodenj v zgodovini Slovenije razgalila tudi drobni tisk iz zavarovalnih pogodb. Se lahko v njem skriva tudi kakšen kaveljc, manj prijetno presenečenje? Temu primerno bo visoka ali nizka njihova odškodnina, četudi je že osnovnošolcu jasno, da sta poplava in meteorna voda eno in isto.
