Darja Kocbek
Evropska komisija je nedavno v Ljubljano spet poslala pismo. Tokrat službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko tudi uradno opozarja, da bo, če ne bodo odpravljene težave z informacijskim sistemom, lahko začasno zaustavila izplačilo povračil evropskih sredstev za kohezijo v slovenski proračun. Slovenija ima po poročanju STA zdaj dva meseca časa, da se odzove na v pismu izpostavljene ugotovitve. Ko bo evropska komisija proučila odgovor, bo sprejela odločitev, ali začasno zaustaviti plačila ali ne. Na evropski komisiji navedb v pismu ne želijo podrobneje pojasnjevati, ker je postopek še v teku.
Slovenija je v letih od 2005 do danes pridobila iz proračuna EU za 3,355 milijarde evrov več, kot je vanj vplačala
Akcijski načrt in 27 priporočil
Na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa so nam pojasnili, da je bilo v preteklosti težav z vzpostavitvijo in delovanjem informacijskega sistema veliko. "Evropska kohezijska politika je v osnovi zelo zapleteno področje, ker ga ureja obsežna zakonodajna podlaga na evropski in nacionalni ravni. Posledično je kompleksen tudi informacijski sistem, ki podpira njeno izvajanje," razlagajo.
V Sloveniji gre pravzaprav za tesno povezavo med tremi informacijskimi sistemi. To so sistem za izvajanje operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014–2020 (OP) e-MA, sistem za izvajanje slovenskega proračuna MFERAC in sistem za potrjevanje izdatkov evropski komisiji e-CA. Težave večinoma izhajajo iz povezav med temi sistemi in posameznih specifik pri izvajanju, ki jih evropska zakonodaja ne omogoča, nacionalna pa jih dopušča, razlagajo na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.
V zvezi s temi in drugimi pomanjkljivostmi je urad za nadzor proračuna (UNP) izdal 27 priporočil, katerih izvedbo je služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko predvidela v akcijskem načrtu. Uradu za nadzor proračuna je služba za razvoj že poročala o izpolnjevanju ukrepov iz akcijskega načrta, ta pa še ni preveril, ali so njegova priporočila dejansko izpolnjena. Ko bodo na uradu to preverili, bodo napisali poročilo evropski komisiji v Bruselj. Ta bo na podlagi tega poročila odločila o nadaljnjih postopkih, če bodo ti potrebni.
Koliko do 2023.
Za porabo kohezijskih sredstev iz finančnega obdobja 2014-2020 je čas do konca leta 2023. Do takrat je Slovenija upravičena do 3,068 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Od tega ima na voljo 1,4 milijarde evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, nekaj manj kot 719 milijonov evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 914 milijonov evrov iz kohezijskega sklada in 18 milijonov evrov iz pobude za zaposlovanje mladih.
Kohezijska politika skozi nacionalni proračun
"Menimo, da so večje težave odpravljene. Med izvajanjem pa se še vedno pojavljajo manjše pomanjkljivosti, ki jih poskušamo čim bolj ažurno naslavljati. Optimizacija delovanja informacijskega sistema ostaja prioriteta naše službe," so nam o svojih ugotovitvah povedali na službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi minister brez listnice Iztok Purič. Poudarili so še, da je informacijski sistem doslej in bo tudi vnaprej zagotavljal nemoteno izvajanje kohezijske politike 2014-2020 v vseh fazah. To pomeni, da ne bo motenj ne pri dodeljevanju sredstev, ne pri potrjevanju projektov, ne pri izvajanju projektov na terenu in tudi ne pri izplačevanju iz nacionalnega proračuna, potrjevanju izdatkov evropski komisiji in izvajanju plačil evropske komisije.
Zaradi težav informacijskega sistema namreč po pojasnilih službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ne prihaja do neupravičenih izplačil, recimo previsokih izplačil, izplačil za dela, ki niso bila opravljena, napačnega knjiženja in podobno. Upravičenci morajo skrbeti za točnost podatkov in pravilno izpolnitev podatkovnih polj. "V Sloveniji kohezijsko politiko izvajamo skozi nacionalni proračun, kar pomeni, da se pri izvajanju upoštevajo pravila za izvajanje slovenskega nacionalnega proračuna kot tudi pravila, ki jih predpisujejo evropske uredbe. Vsak izdatek preveri posredniški/izvajalski organ (ministrstva in drugi organi). Sledijo še vzorčne kontrole drugih kontrolnih oziroma revizijskih organov," so nam razložili.
Domala ves čas neto prejemniki
Od januarja 2014 do konca maja 2019 je bilo po podatkih službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko od 3,068 milijarde evrov dodeljenih 2,4 milijarde evrov oziroma 77 odstotkov razpoložljivih sredstev. Izplačanih je bilo za 782 milijonov evrov (EU-del) oziroma 26 odstotkov razpoložljivih sredstev (od tega 719 milijonov evrov iz državnega proračuna in 63 milijonov evrov iz naslova finančnih instrumentov), na evropsko komisijo pa je bilo posredovanih za 722 milijonov evrov (EU-del) zahtevkov za izplačila iz proračuna EU, kar predstavlja 24 odstotkov razpoložljivih sredstev.
Od leta 2014 do 2018 je Slovenija iz Bruslja prejela 2,135 milijarde evrov. V letih 2014 in 2015 je dobila izplačana predvsem sredstva, ki jih je imela na voljo v prejšnjem finančnem obdobju 2007-2014, kar pa ne spremeni dejstva, da je denar pridobila in porabila, pravijo na službi za regionalni razvoj in kohezijsko politiko. Slovenija je v letih od 2005 do danes pridobila iz proračuna EU za 3,355 milijarde evrov več, kot je vanj vplačala. V bistvu je bila ves čas neto prejemnica, izjema sta le leti 2007 in 2008, so nam pojasnili na službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko.
