Začetek nove kmetijske sezone prinaša številne izzive za slovenske kmete. Glavna vprašanja se vrtijo okoli dostopnosti in cen umetnih gnojil, ki so ključna za setev in pridelavo žit. Sogovorniki iz prakse opominjajo, da so razmere slabe in nestabilne, posledice pa bi se lahko kmalu odrazile tudi v cenah hrane.
Med največjimi izzivi ostajajo gnojila. Kot pojasnjuje Mitja Golob, direktor podjetja Agrochem, ki se ukvarja z dobavo gnojil na slovenski trg, so se njihove cene v zadnjem obdobju zvišale za od 30 do 50 odstotkov, pri čemer so nekatere vrste tudi težje dostopne. "Dušikovo gnojilo Kan je težje dobavljivo. Problem je, ker ga ni dovolj, dobave zamujajo tudi do konca aprila," pravi. Vzroke vidi v kombinaciji geopolitičnih razmer, evropskih okoljskih dajatev in omejitev pri uvozu, zato tudi ob odprtju Hormuške ožine ne pričakuje hitrega izboljšanja. "Prognoze kažejo, da se bodo cene še zvišale," opozarja. Dodaja, da za gnojilo Kan, katerega uporaba je pri nas najbolj razširjena, obstajajo alternative, kot sta urea ali amonsulfat, a jih kmetje slabše poznajo. Glede na razmere bodo, kot kaže, morali poseči tudi po teh.
Podobno stanje potrjujejo proizvajalci. V hrvaški Petrokemiji poudarjajo, da proizvodnja kljub razmeram teče stabilno, čeprav so se stroški zaradi rasti cen plina močno povečali. Cena plina, ki predstavlja večino proizvodnih stroškov, se je letos zvišala za več kot 60 odstotkov, zato podjetje tudi v prihodnje pričakuje nestabilnost. Pojasnili so, da prioritetno oskrbujejo domači trg (55 odstotkov proizvodnje), hkrati pa so za Slovenijo pomemben dobavitelj, saj pokrivajo več kot 30 odstotkov njenega tržnega deleža. "Prodaja poteka normalno in kontinuirano, dostave pa se izvajajo po uveljavljenih prodajnih kanalih," še zagotavljajo.
Kruh se draži bistveno bolj kot žito
Kmet Franc Küčan, ki ima izkušnje predvsem na področju pšenice, opozarja, da je težava tudi časovni zamik pri financiranju. "Kmetje dobimo pomoč, ko je sezona že mimo, zato gnojila kupujemo kasneje – in najdražje," pravi. "Redkokateri kmet si lahko privošči, da bi gnojila kupoval, ko so ta najcenejša, saj se pojavljajo zamude pri poplačilu pridelka in imajo kmetje likvidnostne težave," doda. Ob tem poudari, da se pritisk na stroške stopnjuje. "Vse te stvari, vključno z nafto, bodo prispevale k temu, da bo hrana dražja, a ne pri kmetu, ker nam stroškov nihče ne bo priznal," izpostavlja. To potrjuje tudi statistika: kruh na trgovinskih policah se je v zadnjih petih letih podražil za 64 odstotkov, pšenica pa le za osem odstotkov. Za kilogram kruha je bilo leta 2021 treba odšteti 2,37 evra, lani pa že 3,84 evra.
Cene gnojil so poskočile za 30 do 50 odstotkov.
Kmetijska nafta se je letos podražila za 54 odstotkov.
Kruh se je v zadnjih petih letih podražil za 64 odstotkov, pšenica pa le za 8 odstotkov.
Dodaja, da je slovenski trg pšenice majhen in odvisen od uvoza, kar še povečuje negotovost. "Vprašanje je, koliko bo sploh pšenice. Če kmetje ne bodo imeli dovolj gnojil, bodo pridelali slabšo kakovost in pšenico prodajali kot krmno," pravi. Doda, da se s tem samooskrba še zmanjšuje. "Ko smo leta 2010 ustanovili žitno verigo, smo si zadali cilj, da bomo letno pridelali vsaj 100.000 ton pšenice iz posebnih, kakovostnih sort, primernih za mline. Zdaj smo daleč od tega. Lani smo pridelali le od 40.000 do 50.000 ton pšenice za mline, vse ostalo je bila krmna pšenica," nadaljuje. Ocenjuje, da bo letos pridelka še manj: "Če kmetje ne bodo imeli dovolj gnojil, bodo pridelali manj kakovostnega žita in večino pšenice prodali kot krmno, kar pomeni nižji dohodek in manjši delež za krušno proizvodnjo. Zaradi nestabilnih, nepredvidljivih in nizkih odkupnih cen pa bo dolgoročno tudi vse manj pridelovalcev." Kot še pravi, letos ne bodo trepetali le zaradi morebitnih vremenskih neprilik, temveč tudi zaradi nestabilnosti na trgu. "Zelo nepredvidljiva sezona nas čaka," opozarja Küčan.
Težave izpostavljajo tudi večja kmetijska podjetja. Direktor podjetja ŽIPO Lenart Mitja Krajnc pojasnjuje, da so si sicer pravočasno zagotovili zaloge gnojil, a to ni splošna praksa. "Nekateri kmetje še ne vedo, ali bodo imeli dovolj gnojil za celotno sezono," pravi. Ob tem pričakuje rast cen pridelkov, saj se stroški proizvodnje povečujejo. "Cena pšenice bi morala biti vsaj za 20 do 30 evrov višja kot lani, da bi pokrili dodatne stroške," ocenjuje. Direktor Kmetijskega gospodarstva Lendava Jožef Magyar pa je prepričan, da bodo morale biti odkupne cene še višje. "Trenutne kalkulacije ne vzdržijo. Da bi pokrili stroške, bi se morale cene žit zvišati tudi do 50 odstotkov," poudarja. Dodaja, da bodo pri njih sicer sejali, a opozarja, da nekateri kmetje v regiji že razmišljajo o opustitvi pridelave.
Kmetijstvo pod pritiskom rastočih stroškov
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije zatrjuje, da kombinacija rasti stroškov in padanja odkupnih cen resno ogroža kmetijska gospodarstva. Ne le gnojila, tudi kmečka nafta se je letos podražila za 54 odstotkov. Na drugi strani so se nekatere odkupne cene znižale, na primer pri mleku kar za četrtino. Po oceni zbornice takšne razmere povečujejo tveganje za stabilnost preskrbe s hrano, zato predlagajo ciljno usmerjene ukrepe. Do splošnih ukrepov, kot sta znižanje DDV ali regulacija marž, pa ostajajo zadržani.
Zato predlagajo stabilizacijo cen kmečke nafte in gnojil ter pobudo Slovenije na ravni EU za dodatno znižanje trošarin za kmetijstvo. Prav tako predlagajo vključitev gnojil, semen in sredstev za varstvo rastlin v državne blagovne rezerve. Za stabilizacijo sektorja so nujni finančni ukrepi, predlagajo pa tudi spodbujanje večjega deleža lokalne hrane v javnih prehranskih obratih in trgovini, odpis zakupnin za državna zemljišča, poenostavitev postavitve rastlinjakov ter pospešitev gradnje namakalnih sistemov. Ob tem izpostavljajo potrebo po prilagoditvah ukrepov skupne kmetijske politike, povečanju skladiščnih kapacitet ter vzpostavitvi lastne semenarske proizvodnje in skladišč za gnojila.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
