Kmetijstvo: Po pozebi preobilni dež, ki že povzroča bolezni

Letošnja meteorološka pomlad je po marčevskem soncu v začetku aprila prinesla pozebo, nizke temperature pa so vztrajale praktično do konca maja, zraven pa smo imeli tudi obilico dežja, kar se je potegnilo celo v junij. "V prejšnjem stoletju je bilo takšnih pomladi veliko, zdaj pa jih več nismo vajeni," je pojasnil meteorolog Branko Gregorčič. Zračne mase so letos v tem času proti Evropi večinoma prihajale iznad skrajnega severa Atlantika, zato so bile temperature podpovprečne s pogostim dežjem.

Pomlad najbolj oškodovala sadjarje

Vreme je na začetku sezone razočaralo tudi kmete. Od pozebe najbolj prizadeta panoga je sadjarstvo. Do sedaj so tako ocenili, da je izpad koščičastega sadja zaradi letošnjih vremenskih razmer največji, in sicer med 90- in 100-odstoten, nekaj češenj, breskev in sliv bo le na redkih mikrolokacijah. Pri pečkatem sadju je ocena izpada pridelka prav tako visoka. Ocenjena je na najmanj 60 do 80 odstotkov. "Zdaj zaradi slabe oplojenosti in obilnega deževja odpadajo še preostali plodiči. Tla v nasadih so prekomerno namočena, veliko težav pa je tudi zaradi erozije," razlaga Zlatka Gutman Kobal, specialistka za sadjarstvo na mariborskem kmetijskem zavodu. "Največ posledic imamo zaradi aprilske pozebe, a še vedno ni dovolj toplo. Drevje je res dolgo potrebovalo, da je sploh zacvetelo," pa pravi Gizela Vrecl, ki se s sadjarstvom ukvarja v Hočah.

V nasadih ribeza je pridelek prav tako polovičen, podobno je zaradi dežja tudi z malinami in robidami. Zaradi prekomernih padavin pa bo še več težav tudi zaradi bolezni. Jagode, ki jih pridelovalci gojijo na prostem, že gnijejo, tisti ki jih gojijo v tunelu, pa se temu k sreči izognejo. "Naš pridelek k sreči ne gnije. Nizke temperature vplivajo na to, da bo sezona letos precej daljša," je dejal Andrej Vogrin, ki jagode goji v Zrkovcih. "Prve jagode smo pobrali konec aprila, potem pa pridelek ni več rastel, pač pa ga je bilo ves čas približno enako. Od cveta do jagode mora preteči mesec dni. V začetku maja pa je minilo ravno mesec dni od pozebe, zato je bilo pridelka takrat zelo malo," razlaga. Sezona se je tako sicer začela istočasno kot pretekla leta, bo pa trajala precej dlje. "Lani smo ta čas že zaključevali, letos pa bomo jagode obirali še vsaj dva tedna," pravi.

Zaradi dežja več bolezni pri zelenjavi in poljščinah

Med zelenjadnicami so spomladanski mraz najbolj občutili šparglji. Zdaj imajo težave tudi pridelovalci plodovk. "Ne spomnim se, kdaj se je paprika na prosto sadila tako pozno. Največja težava pa je, da se nobeno opravilo, ne priprava tal ne setev, sajenje ali okopavanje, ne more izvesti pravočasno," pravi Miša Pušenjak, svetovalka za zelenjadarstvo, in nadaljuje, da je letos precej težav tudi zaradi škodljivcev in plevela. "V dežju in vetru je uporaba sredstev za varstvo rastlin nemogoča." 

Bolezni sicer še ni veliko, a jih zelenjadarji pričakujejo v kratkem. S plesnijo pa se že spopadajo pridelovalci čebule, nekaj težav imajo tudi s solato, veliko manjša bo zagotovo tudi odpornost buč. Ob tem praktično ves pridelek zamuja za približno dva tedna. Bolezni že napadajo poljščine. "Predvsem ječmeni so zelo bolni. Težava je v tem, da je od nanosa fitofarmacevtskih sredstev do sedaj padlo tudi 120 litrov dežja na kvadratni meter. Tudi zato je pričakovati slabšo letino," pa pojasnjuje svetovalec za poljedelstvo Timotej Horvat. Poljedelci so zaradi nenehnega dežja zamujali s ključnimi opravili, iz istega razloga so nastajale zamude tudi na travniških površinah, saj kmetje niso kosili, ko bi bilo to najprimernejše. Zato bo kakovost krme letos slabša.