Gospodarska rast v Sloveniji bo letos znašala en odstotek, inflacija pa 6,1 odstotka, v zimski gospodarski napovedi ocenjuje evropska komisija. Lani v jeseni je ocenila, da bo letošnja gospodarska rast 0,8-odstotna, inflacija pa bo dosegla 6,5 odstotka. Napoved za rast v lanskem letu je hkrati poslabšala s 6,2 na 5,1 odstotka. Glavno sporočilo zimske napovedi je sicer, da se bo gospodarstvo območja z evrom in EU letos izognilo recesiji. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je dejal, da je pred Evropejci težko obdobje, ker se bo rast po pričakovanjih upočasnjevala, vpliv inflacije na kupno moč pa bo popuščal zelo počasi.
"Zelo pozitivno je, da se bo območje z evrom letos izognilo recesiji, še boljša novica pa popravek rasti navzgor za Nemčijo, kamor Slovenija največ izvozi. Upoštevajoč, da je EU namenila 681 milijard evrov za blažitev posledic energetske krize, od tega Slovenija dve milijardi evrov, pa izboljšanje napovedi ni posebno presenečenje. Navsezadnje so tudi v ZDA gospodarske razmere boljše od napovedi, Kitajska pa je opustila politiko ničelne tolerance do covida-19, tako da bo tudi globalna rast višja od pričakovanj," je za Večer pojasnil dr. Matej Lahovnik, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani in nekdanji minister za gospodarstvo.
Inflacija še vedno zelo visoka in trdovratna
Zelo ohlapna fiskalna politika je po njegovi razlagi skupaj s previdnim postopnim zaostrovanjem monetarne politike z dvigovanjem obrestnih mer za zdaj omogočila, da smo se izognili recesiji, čas pa bo pokazal, kako hitro in za kakšno ceno bo mogoče zmanjšati inflacijo pod dva odstotka, kar je cilj Evropske centralne banke (ECB). "Inflacija je namreč kljub rahlemu znižanju še vedno zelo visoka in trdovratna, spomladi pa se lahko zniževanje inflacije tudi zaustavi zaradi verjetnega zaostrovanja vojne v Ukrajini ter negativnih vplivov na energetske in prehranske trge," opozarja Lahovnik. Zato po njegovem mnenju lahko pričakujemo, da ECB ne bo opustila bolj restriktivne monetarne politike.
"Ekonomske napovedi, tako napoved gospodarske rasti kot tudi napoved inflacije, so še vedno izdelane v pogojih velike negotovosti, zato se tudi med posameznimi obdobji spreminjajo bolj, kot smo bili tega vajeni v desetletju po finančni krizi in pred pandemijo," nam je pojasnil dr. Marko Pahor, profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Popravek ocene gospodarske rasti za letos s 6,2 na 5,1 odstotka glede na jesensko napoved je po njegovi razlagi predvsem posledica poročane znatne kontrakcije slovenskega gospodarstva v tretjem četrtletju, predvsem na račun padca izvoza. Ta padec je bil presenečenje, zato v jesenski napovedi še ni bil upoštevan. Vsekakor je 5,1-odstotna rast v 2022 solidna in za evropske razmere nadpovprečna. "Popravek pričakovane rasti v letu 2023 nekoliko navzgor je v večji meri posledica prav tega pričakovano manjšega imenovalca za leto 2022," je za Večer pojasnil Pahor. Namreč: ker je Slovenija leto 2022 zaključila z nižjim bruto domačim proizvodom (BDP) od pričakovanj v jeseni, bo nominalno enak BDP 2023 relativno večji. Nekaj pričakovane rasti ostaja realne, kar je predvsem posledica boljših obetov v večjem delu unije, ki predstavlja glavnino izvoznih trgov Slovenije," razlaga.
Ukrepi manj boleči
Tudi umirjanje inflacije je po Pahorjevih besedah pričakovano. Tako glede na to, da so učinki ponudbenih šokov počasi izzveneli kot tudi zaradi začetka učinkovanja ukrepov ECB na jedrno inflacijo. "Trenutno je videti, da bodo ukrepi centralnih bank delovali hitreje in manj boleče, kot je bilo sprva pričakovati z nekoliko strahu. Zato so tudi napovedi o inflaciji in gospodarski rasti za Slovenijo, kot tudi za celotno evrobmočje, v zimski napovedi bolj optimistične kot jeseni," je povedal Marko Pahor.
Po mnenju Bojana Ivanca, glavnega ekonomista pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), zmeren dvig ocene realnega gibanja BDP za leto 2023 ni nobeno presenečenje, saj so se od zadnje napovedi okoliščine poslovanja izboljšale. Cene energentov, tako zemeljskega plina, premoga, električne energije in naftnih derivatov, so se pomembno znižale, prav tako pa so se znižale tudi cene za dobavo zemeljskega plina in električne energije v prihodnjih četrtletjih. "To znižuje fiskalno breme za državo. Na drugi strani se moramo zavedati, da je glavnina podjetij opravila zakupe zemeljskega plina in električne energije po precej višjih cenah," je spomnil Ivanc. Nekaj podjetij bo padlo pod uredbo o nižjih cenah za male poslovne odjemalcev ali pod zakon za nižje cene za mala in srednja podjetja, nekaj pa bo prejelo subvencijo za nastal dvig cene (ZPGOPEK). To po Ivančevih besedah dejansko pomeni, da je tekoča korist od nižjih cen zemeljskega plina in električne energije precej nizka, višja pa je pri naftnih derivatih.
"Dvig ocene rasti BDP z 0,8 na en odstotek za Slovenijo je relativno majhen popravek glede na dvig z 0,3 na 0,9 odstotka za območje z evrom. Mimogrede, naša ocena za rast slovenskega BDP v letu 2023 je pri 1,1 odstotka. Nobena od držav v območju evra naj tudi ne bi beležila recesije," je pojasnil Ivanc. Skoraj vse ključne institucije, ki so v zadnjih dveh mesecih osvežile svojo napoved, so napovedale nekoliko višjo gospodarsko rast od svoje predhodne ocene v jeseni. Vseeno pa so ti popravki rasti majhni in pomembno ne spremenijo pričakovanj o zahtevnem poslovnem letu. Ob tem se je ocena o povprečni rasti cen znižala, kar je zopet povezano z ugodnejšim vplivom aktualnih cen energentov, še posebno naftnih derivatov. "Cena zadnjih se bo po naši oceni kmalu zopet zviševala, predvsem zaradi pričakovanj o večji porabi in uvozu Kitajske," je razložil Ivanc.
