To ne pomeni, da izzivov ni, je pa treba biti pri ocenah realen, pravi minister. "Na eni strani smo ves čas poslušali, da slovensko gospodarstvo izgublja sapo, da podjetja množično zapirajo vrata, da investicije stojijo, da se država duši pod lastnimi ukrepi in da Slovenija izgublja razvojni potencial. Danes pa imamo pred seboj uradne podatke statističnega urada in številke govorijo same zase," je poudaril.
Gospodarska rast, ki je v prvem četrtletju medletno znašala tri odstotke, s čimer je Slovenija skupaj s Ciprom na vrhu med članicami EU, za katere so zaenkrat na voljo podatki (20 od 27 članic), po ministrovih besedah ni naključna. "Je rezultat stabilnega okolja, visoke zaposlenosti, aktivne investicijske politike države in odpornosti slovenskega gospodarstva," pravi Boštjančič.
Potrošnja gospodinjstev raste, pravi minister
Rast izhaja iz domačega trošenja, iz investicij in zaupanja ljudi v prihodnost. Posebej je vesel, da raste potrošnja gospodinjstev; ljudje več kupujejo predvsem trajne dobrine, medtem ko so se pred enim letom, "kljub temu da je bilo več denarja", ljudje na globalne razmere odzvali konservativno.
Rastejo tudi investicije podjetij in države. Kot je poudaril, so posebej pomembne visoke investicije države. Investicije v osnovna sredstva so se povečala za več kot 12 odstotkov, investicije v zgradbe in objekte pa za več kot 20 odstotkov. "To torej ni gospodarstvo, ki stoji. Je gospodarstvo, ki investira, ki gradi," pravi Boštjančič.
Navedel je podatek, da so ves mandat te vlade investicije sektorja države višje od pet odstotkov BDP, kar da je bila strateška odločitev v začetku mandata. Pomemben signal je po njegovih besedah tudi trg dela. "Po štirih četrtletjih upadanja zaposlenost ponovno raste, to pomeni nova delovna mesta in dodatno zaupanje v gospodarsko aktivnost," je dejal. Ne želi pa ustvarjati slike, da izzivov ni. "So in jih poznamo, še posebej v delu evropskega industrijskega okolja, izvozne konkurenčnosti in negotovosti na mednarodnih trgih. Prav zato je toliko pomembneje, da se držimo odgovorne ekonomske politike in stabilnih javnih financ," je povedal.
"To ne pomeni, da smo lahko mirni, moramo pa biti realni"
Slovenija raste hitreje od večine evropskih držav, rast poganjajo domače investicije, potrošnja in zaposlenost, in to v obdobju, ki ga zaznamujejo geopolitična negotovost, energetski pretresi in ohlajanje evropskega gospodarstva. "To ne pomeni, da smo lahko mirni in nič ne delamo, pomeni pa, da moramo biti pri ocenah realni," tako minister. Dejstva da kažejo, da slovensko gospodarstvo ostaja odporno, javne finance stabilne, država pa razvojno aktivna.
Na ministrstvu bodo po njegovih besedah še naprej vodili politiko, ki temelji na stabilnosti, predvidljivosti in podpori razvoju brez dramatiziranja, brez ustvarjanja panike in na podlagi dejstev. "Gospodarstvo ne potrebuje politike strahu, ampak stabilno okolje, zaupanje in odgovorno državo," je poudaril.
Glede gibanj do konca letošnjega leta je izrazil upanje, da bo podobno politiko - med drugim s strateškim vlaganjem države - vodila tudi naslednja vlada ter da bi manj "zganjali paniko med ljudmi" in povečali zaupanje v državo. Pričakuje, da bo gospodarska rast letos takšna oziroma nekoliko višja od zadnjih napovedi mednarodnih organizacij, ki govorijo o dvoodstotni rasti. "Izzivov imamo dovolj. Želim si, da se s temi izzivi ukvarjamo in jim odgovarjamo ter da pustimo politikanstvo ob strani," je pozval.
