Komisija se je po besedah Tomaža Gantarja navedbah očitno takrat odločila, da dodatnih količin omenjenega cepiva ne nabavi, ker so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Tako se ne spomni, da bi komisija kaj povprašala o tem, ali naj se nabavijo dodatne količine cepiva Pfizerja in BioNTecha.
Kateri so bili člani te komisije, ki je odločala o naročilih cepiv, Gantar točno ne ve, je pa po njegovih besedah bila članica tudi nekdanja vodja svetovalne skupine za covid-19, ki danes vodi svetovalno skupino za cepljenje pri NIJZ Bojana Beović.
Je pa nacionalna koordinatorica programa cepljenja nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek na današnji novinarski konferenci o covidu-19 potrdila, da je bila članica skupine, ki so jo sestavljali številni strokovnjaki s področja cepljenja. Potrdila je, da je bila komisija povprašana tudi glede naročil cepiv in da so zmeraj odgovarjali, naj se nabavi toliko cepiva, kot nam pripada glede na število prebivalcev.
Ministrstvo sporočilo imena
Z ministrstva za zdravje so sporočili, da je bila predsednica komisije za cepljenje Jerneja Farkaš Lainščak z ministrstva, njena namestnica pa Marija Magajne prav tako z ministrstva. V komisiji so bile z ministrstva še Vesna Kerstin Petrič, Mirjana Ranzinger, Romana Reja, Urška Erklavec, Doroteja Novak-Gosarič, Klavdija Kobal Štraus in Alenka Kovač - Arh.
V komisiji so bili še Bojana Beović, Tatjana Lejko Zupanc, Janez Tomažič in Tadej Avčin iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Alojz Ihan z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Tomaž Bratkovič s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter Simona Repar Bornšek in Tea Stegne Ignjatovič, obe iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Člani komisije so bili tudi Andrej Golmajer iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, Andrej Janžič, Suzana Vidic in Andreja Kranjc iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke ter Marta Grgič Vitek, Mario Fafangel, Staša Javornik, Nadja Šinkovec Zorko in Veronika Učakar, vsi z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Slovenija je namreč naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo glede na delež prebivalstva v celotni EU. Ta številka ni višja, ker decembra v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja ni naročila ničesar. Na ministrstvu za zdravje so v torek pojasnili, da je Slovenija v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave cepiva Pfizerja in BioNTecha po sistemu razdeljevanja glede na delež prebivalstva. A se jeseni ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece. Dodatno so se odločili za vse možne količine po menjavi na čelu ministrstva.
