Kdaj naj politik odstopi: Nekoga z debelo kožo ni mogoče prisiliti k odstopu

Po opravljeni hišni preiskavi na domu gospodarskega ministra in podpredsednika vlade Zdravka Počivalška opozicija pa tudi posamezniki na socialnih omrežjih ministra pozivajo k odstopu. Leta 2014 je takratni obrambni minister Roman Jakič (prvi slovenski minister, na čigar domu je NPU opravil hišno preiskavo) dejal, da bo odstopil, če bo zoper njega vložena pravnomočna obtožnica. A prej se je končalo njegovo ministrovanje. Prav tako nismo pozabili afere sendvič, odstopa poslanca Darija Krajčiča zaradi samoprijave kraje sendviča. Takrat so nekateri trdili, da je razlog za odstop (pre)banalen. Kje je meja, ko mora minister, poslanec ali na splošno politik v (pred)kazenskem postopku odstopiti? Sploh obstaja ali gre za odvisnost politične kulture, morale, posamezne aktualne vlade?

"Ponovno bi storil isto, politika mora ostati higienična"

Roman Jakič po sedmih letih pove, da je njegov pogled na "sterilnost" politika ostal nespremenjen: "Za javno osebnost v politiki se ne spodobi, da opravlja svojo funkcijo v tem času, ko je pravnomočno obdolžen kaznivega dejanja. Tega se držim, zato me tudi sedem let že ni v politiki. Ko sem odhajal, sem odhajal z močno naravnanim moralnim kompasom, v dobri veri, da bom nedolžnost hitro dokazal na sodišču. Vendar se moj sodni postopek v teh letih še niti ni prav začel. Ko dokažem nedolžnost, se bom v politiko ponovno vrnil, saj je politika moje življenje. Moja načelnost me je prikrajšala za sedem let meni ljubega dela, motivacije in uresničenih ambicij." Da je v Sloveniji nasploh lahek postopek vložitve ovadbe zoper politika in je ta zlorabljan od političnih nasprotnikov, ki tarčo želijo diskreditirati, dodaja Jakič, a poudarja, da to ni vezano na trenutno hišno preiskavo gospodarskega ministra. Bi danes storil enako? "Ponovno bi storil isto, - politika mora ostati higienična -, želel bi si le, da dokazovanje nedolžnosti ne bi trajalo tako dolgo."

Meja za odstop ni odvisna od vlade

"Ne gre za pravne norme, temveč za moralne, ki jih vzpostavljajo pretekle prakse," pove profesor za socialno filozofijo in filozofijo zgodovine dr. Igor Pribac, ki verjame, da je napisan etični kodeks poslancev prešibek, da bi se v prihodnosti lahko nanj sklicevali. Spomni še na primer Katarine Kresal, ki je leta 2011 prav tako samovoljno odstopila, nato pa doda, da meje, ko mora politik odstopiti, ne moremo povezovati s politično kulturo posamezne vlade, temveč z uzancami, ki obstajajo v posamezni družbi. "Te uzance so lahko oblika pritiska javnosti, da politik odstopi, ker so to storili njegovi predhodniki. Če nimamo veliko takšnih zgledov odstopa po moralni dolžnosti, bo pritisk javnosti manjši. Račun koristi, ki se ponuja posamezniku, postavljenemu v to okoliščino, bo zato drugačen, nekateri ostanejo in ne odstopijo zaradi polnih denarnic ali pa zaradi političnih ambicij v prihodnosti," verjame Pribac.
Meni, da ni nujno, da minister Počivalšek odstopi, ker sta odstopila minister Hojs in direktor policije Travner. "Hojs je odstopil zaradi sprožitve preiskave, Travnerjevih razlogov pa ne poznamo, akterji niso nujno povezani v niz sosledja," pojasni sogovornik. "Včasih politik čuti moralno breme, vendar se mu tako zelo ne splača odstopiti, da je pripravljen ta moralna bremena nositi še naprej. Nekoga, ki ima debelo kožo, ni mogoče prisiliti k odstopu, kar ne pomeni, da je pritiske treba prenehati izvajati. Pritiski na politično figuro pomenijo pritiske na kogarkoli, ki se z njo tako ali drugače identificira. Tudi vsi poslanci in ministri stranke te politične figure so pod pritiski, kar pomeni, da bodo tudi oni vzpodbujali moralno odgovornost te politične figure," je prepričan. A ostaja jasen: "To lahko le pripomore k odločitvi za odstop, vendar ta odločitev ostaja izključno odločitev vsakega posameznika."

Urejeno le prenehanje funkcije

Bi lahko obstajala kakršna koli pravna norma, ki bi zapovedovala odstop politika? Glede izvršitve kaznivega dejanja je pravno urejeno le prenehanje funkcije poslanca, pove pravnik in politik dr. Rajko Pirnat: "Poslancu preneha funkcija, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Glede te določbe je ustavno sodišče odločilo, da ne velja v primeru, ko je poslanec pridobil mandat po kazenski obsodbi, s čimer se osebno nikakor ne strinjam."
Za ministra ni niti take določbe v zakonu, vendar je lahko razrešen tudi v postopku interpelacije, dodaja Pirnat. Tudi z novo zakonsko določbo bi to vprašanje urejali le z vezanostjo na pravnomočno kazensko obsodbo, ker 27. člen ustave - domnevna nedolžnost - preprečuje drugačno ureditev, še pove pravnik.