Boštjan Vasle, guverner Banke Slovenije, je na današnjem posvetu o prihodnosti digitalnega evra, uvodoma povedal, da je bilo lani za osem odstotkov več elektronskih plačil: "Šlo je za sto milijard transakcij v vrednosti 160 bilijonov evrov. Prav tako smo v času pandemije zaznali porast kartičnih plačil na spletu." Pobude o digitalizaciji evra tečejo tudi na ravni zasebnega sektorja, ki v okviru evropske iniciative za plačila načrtuje enotne plačilne storitve za potrošnike in trgovce. Vasle še meni, da bi bila uvedba regulirana digitalnega evra pravšenj odgovor na izzive večinoma nepreglednega trga nereguliranih kriptoimetij. Ob tem je za centralne bančnike pomembno vprašanje zasebnosti, saj ti poslovnih modelov ne gradijo na osebnih podatkih potrošnikov.
Simon Anko, direktor oddelka Plačilni in poravnalni sistemi v Banki Slovenije je povedal, da na ravni evroobmočja opravljamo v povprečju 49 odstotkov plačil s karticami, 27 odstotkov s Pay pal in njemu podobnimi rešitvami, 24 odstotkov pa z nakazili in deloma tudi gotovino. Anko je še dodal, da se evrosistem odziva na nove tehnologije, kot so biometrija in umetna inteligenca ter na pobude koncernov, ki upravljajo z družabnimi omrežji in napovedujejo svoje digitalne valute. "O tako imenovani Central bank digital currency (CBDC) danes razmišlja že 87 odstotkov centralnih bank po svetu. V ZDA testirajo rešitve z MIT, Švedske z e-krono, kitajska pilotno že uvaja svoji digitalni juan, ki ga želi aktivirati do olimpijskih iger v Pekingu prihodnje leto."
Jožef Bradeško, viceguverner je dodal, da je na Švedskem v uporabi le še 10 odstotkov gotovine, številne trgovine je ne sprejemajo več, v nekaterih bančnih podružnicah niso več mogoči pologi in dvigi gotovine, kar je za naše razmere nepredstavljivo. Zato še odlašajo z odločitvijo o e-kroni in iščejo odgovore na vprašanje, kako in kaj s segmentom prebivalstva, ki iz različnih razlogov ne bi in ne bi mogli uporabljati e-krone.
Ob čemer, kot napoveduje Anko, digitalni evro naj ne bi bila nova valuta ampak bo v digitalni obliki komplementarna obstoječi evropski valuti v razmerju 1:1 in bo za uporabnike še naprej brezplačna. Prihodnje aktivnosti evrosistema bodo šle v smeri eksperimentiranja z različnimi tehnološkimi platformami in razmišljanja o najprimernejšem dizajnu. Odločitev Evropske centralne banke o tem, kdaj in ali bo uvedla digitalni evrov, naj bi bila sprejeta junija letos. Prva dama ECB Christine Lagarde pa napoveduje, da bi ga bilo mogoče implementirati najkasneje v letu 2025.
Več v tisku.
