SLOVENIJA

Kakšna bo usoda Tatjane Bobnar? Ministrica naj bi izgubljala podporo predsednika vlade, razlog pa ...

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Notranja ministrica Tatjana Bobnar popolnoma zaupa vršilcu dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjanu Lindavu.
Luka Dakskobler

Hladen tuš je na četrtkovi seji vlade doživela notranja ministrica Tatjana Bobnar. Njen predlog, da se za generalnega direktorja policije s polnim mandatom imenuje dosedanji vedejevec Boštjan Lindav, namreč ni bil uvrščen na sejo vlade. Lindav je bil tako za obdobje šestih mesecev ponovno imenovan "le" za vršilca dolžnosti, kar odpira širša politična vprašanja v povezavi z zaupanjem predsednika vlade v delo notranje ministrice.

Počasno čiščenje Janševih kadrov

Lindav je vodenje policije kot vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije prevzel takoj ob ustanovitvi vlade Roberta Goloba v začetku junija. Samo on se je prijavil na javni natečaj za generalnega direktorja policije, ki ga je notranje ministrstvo objavilo konec avgusta. Uspešno je prestal tudi postopek, ki ga je izpeljala komisija v sklopu uradniškega sveta, zato je bilo njegovo imenovanje na mesto generalnega direktorja več kot pričakovano. A zataknilo se je na vladi. Ta je z imenovanjem odlašala do zadnjega, ker pa se je bližal konec polletnega vedejevstva, je bilo treba odločiti. Tatjana Bobnar je z namenom, da policija ne bi ostala brez vodstva, predlagala, da se vedejevstvo podaljša, temu pa je vlada prikimala.

Tatjana Bobnar je nedavno suvereno prestala interpelacijo v državnem zboru, a naj bi ministrica, ki prihaja prav iz kvote vladajoče stranke Gibanje Svoboda, izgubljala podporo predsednika vlade. Kot smo izvedeli neuradno, naj premierju ne bi bilo pogodu spoznanje, da se policija prepočasi čisti vpliva, ki ga je v to inštitucijo vnesla SDS. Četudi so bili ob prihodu Golobove vlade zamenjani številni vodilni kadri, dobro obveščeni viri pravijo, da "pogrešajo resne kadrovske posege v policijo, ki se sploh še niso resno začeli". Restavriranje policije naj bi tako potekalo prepočasi, strankarski kadri desnice pa naj bi še vedno skrbeli za oviranje nekaterih preiskav in odtekanje zaupnih informacij v SDS.

Obenem je slišati kritike, da se v povezavi s policijo ponavlja zgodba prejšnjih levosredinskih vlad, ki je po zamenjavah v vrhu represivnega aparata zapadla v cono udobja. V zakulisju je tako vse več pritiskov na ministrico, da je treba pospešiti ugotavljanje odgovornosti posameznikov za izvrševanje nezakonitih ukrepov v času Janševe vlade, poleg tega naj bi vpliv v policiji še vedno ohranjali uradniki blizu prejšnjega generalnega direktorja policije Antona Olaja. "V šestih mesecih po zamenjavi vlade ni bilo še nobenih konkretnih epilogov. Morda za to ni dovolj volje," ocenjujejo poznavalci razmer.

Pod drobnogledom tudi NPU

Predsednika vlade Goloba in vplivne ljudi iz njegovega kroga še vedno motijo nekateri preiskovalci NPU in premajhna avtonomija tega organa, kakor tudi vodstveni kadri na novogoriški policijski upravi ter nekateri komandirji oziroma načelniki policijskih postaj, ki so izdajali globe za prekrškarje v času epidemije. Iz tega razloga vodstvu policije in ministrstva tudi še ni uspelo urediti polnih mandatov direktorja urada za logistiko na ministrstvu za notranje zadeve in direktorja direktorata za policijo in druge varnostne naloge. Med motečimi kadri je med drugim izpostavljen Tomaž Agnič kot načelnik policijske postaje Dolenjske Toplice, kjer so v začetku leta oglobili nekdanjega ministra in predsednika državnega zbora Pavla Gantarja zaradi ironičnega zapisa na omrežju Twitter.

Po neuradnih informacijah naj bi imel na Goloba precejšen vpliv državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec, po navedbah Dnevnika pa naj bi bil premier dovzeten za predloge nekdanjega policijskega specialca Miloša Njegoslava Milovića, ki se že dlje časa ukvarja s pravnim, poslovnim in varnostnim svetovanjem. Milović naj bi bil po navedbah Dnevnika neformalni idejni vodja prve zaušnice policiji, ko je morala policija varovanje Goloba in njegovih bližnjih prepustiti generalnemu sekretariatu vlade. V policiji in njenem centru za varovanje in zaščito so namreč vladi morali prepustiti policiste, ki bodo varovali premierja, te pa je izbral vodja Golobove skupine, nekdanji specialec in Milovićev kolega Robert Kešpert. Da se ponavlja zgodba, ko želi politika imeti dovolj močan vpliv na policijo in s tem dostop do informacij, s katerimi razpolagajo v policiji, pravijo viri v policiji in na ministrstvu. Na ministrstvu sicer pojasnjujejo, da so bili v okviru ministrstva in policije zamenjani kadri, za katere se so se našli tako objektivni kot zakonodajni razlogi za zamenjavo. Ključ za menjave ni bila pripadnost posamezni politični opcij, saj bi se z menjavami iz teh razlogov zatekli k revanšizmu. Tako Tatjana Bobnar kot Boštjan Lindav ne dovoljujeta vmešavanja politike v policijo, kar je ministrica včeraj dodatno izpostavila.

Ministrica bo tvegala položaj

Da policija zdaj dela dobro, pravijo na ministrstvu, kar je razvidno tudi iz javnega mnenja, ki je bolj zadovoljno z delom policije kot v času vlade Janeza Janše. Tatjana Bobnar ob tem poudarja, da se mora politika končati pred vrati generalnega direktorja policije. Ob tem je spomnila, da jo je marca 2020 ob nastopu prejšnje vlade stalo položaja ravno dejstvo, da politiki ni želela dostaviti podatkov, ki ji niso pripadali. Medsebojno zaupanje mora delovati v obeh smereh, dodaja ministrica, ki bo vztrajala pri nevmešavanju politike v delo policije tudi za ceno ministrskega položaja. Tatjano Bobnar v koaliciji zaradi njene strokovnosti zelo cenijo in nihče od naših sogovornikov ne pričakuje, da bi se morala zaradi zagovarjanja svojih načel posloviti iz Golobove ekipe. V kabinetu predsednika vlade zadeve ne želijo komentirati, slišati pa je, da se premier še ni dokončno odločil, ali bo ob ustanovitvi treh novih ministrstev posegel tudi po morebitnih zamenjavah na obstoječih ministrskih mestih.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?