


Če je večina slovenskih smučarskih centrov lansko sezono ocenila kot katastrofalno zaradi visokih temperatur med 15. februarjem in 15. marcem, ko so bile zimske počitnice, sta december 2019 in, kot kaže, tudi januar 2020 še večja katastrofa. Zaradi obilnega deževja v decembru in toplotne inverzije v januarju je trenutno na smučiščih z izjemo Kanina zelo malo snega, le med 20 in 40 centimetri, zato na večjih smučiščih ne obratuje skoraj polovica naprav. In vremenska napoved do konca meseca ni posebno obetavna. Preverili smo, kako se nekateri smučarski centri spoprijemajo s težkimi razmerami.

Mariborsko Pohorje: Skupna škoda pol milijona evrov
Upravljavec smučišč na Mariborskem Pohorju, občinsko podjetje Marprom, izpostavlja, da jih težave v zimski sezoni spremljajo že od februarja lani. Zdaj na Pohorju obratuje le devet naprav od sedemnajstih, od petka je možna smuka do Trikotne jasne. "Kdaj bo odprta tudi proga do doline, bo odvisno od vremenskih razmer oziroma pogojev za zasneževanje v naslednjih dneh, v vsakem primeru pa jo želimo pripraviti do Downhilke," sporočajo iz Maproma, ki ga vodi Bernard Majhenič. Prvo smučarsko in deskarsko tekmovanje v vzdržljivosti, nad katerim je pokroviteljstvo prevzela najboljša slovenska alpska smučarka Ilka Štuhec, naj bi potekalo 17. in 18. januarja, od 20. ure v petek do 8. ure v soboto. Je pa sreča v nesreči vsaj ta, da je letošnja Zlata lisica na sporedu šele 15. in 16. februarja.
Pohorska smučišča, ki so zdaj odprta, so uredili izključno s snežnimi topovi. "Žal se je pri tem zgodilo, da je sneg, ki smo ga v prvi polovici decembra izdelali s sto topovi, ob toplem vremenu in vetru ter dežju skoraj povsem skopnel. Smučišča smo morali zasnežiti na novo, kar je seveda pomenilo veliko finančno škodo," poudarjajo v Marpromu. Decembra 2019 so v primerjavi z decembrom 2018 zabeležili izpad prihodkov od prodanih smučarskih vozovnic za okoli 150 tisoč evrov. "Skupno škodo zaradi posledic toplega vremena pa ocenjujemo na blizu pol milijona evrov," so še poudarili v Marpromu.

Krvavec: Le šest polnih dni primernih za zasneževanje
Na najboljšem slovenskem smučišču po izboru World Ski Awards, ki je najbližje Ljubljani, imajo zaradi pomanjkanja snega odprtih zgolj šest od skupno 13 naprav in 26 prog. Tudi v družbi RTC Krvavec, ki je preko dveh podjetij v lasti gorenjskega podjetnika Janeza Janše, škodo ocenjujejo na okrog pol milijona evrov. Decembra so prodali zgolj 42 odstotkov smučarskih vozovnic v primerjavi z enakim obdobjem leta 2018.

Kope: Najslabša zima v zadnjih dvajsetih letih
Tudi na Koroškem vremenske razmere niso naklonjene zimskemu smučarskemu turizmu. Kot pove Boštjan Paradiž, direktor družbe Vabo, ki je od lanskega poletja tudi lastnik največjega koroškega smučišča Kope, se soočajo z največ slabega vremena v zadnjih dvajsetih letih. "Dež, visoke temperature, jugozahodnik in nenehna megla v lanskem decembru so prinesli ogromno dodatnih stroškov in izpad prihodkov," navaja Paradiž.
Celoten finančni izpad prihodkov ocenjuje na 165 tisoč evrov: pri smučarskih vozovnicah 68 tisoč evrov, v gostinstvu 42 tisoč evrov in pri nastanitvah 55 tisoč evrov. Tudi število prodanih smučarskih vozovnic je precej majhno. V lanskem decembru so jih prodali 11.650, kar je 3950 manj kot v decembru 2018. Na Kopah trenutno obratuje šest od osmih prog. Povezavo Pahernik in Kopnik bodo poskušali zasnežiti ob ugodnih vremenskih razmerah.

Golte: Brez zunanje pomoči ne vidijo izhoda
Na Golteh trenutno od skupno trinajstih obratuje le pet prog. Temu primerno je število smučarjev. V normalnih zimah decembra prodajo okoli 13 tisoč smučarskih vozovnic, minuli december so jih zgolj 5000. "Letošnja zima je še mnogo slabša od zelo slabe lanske. Borimo se na vse načine, da zasnežimo čim več prog, vendar v tem boju z naravo izgubljamo. Večino snega, ki smo ga z veliko truda in denarja naredili v prvi polovici decembra, nam je v drugi polovici pobralo. Tudi do konca januarja ni napovedanega naravnega snega, temperature v januarju bodo večino dni nad ničlo, kar pomeni še en katastrofalen mesec; v gorah je večino časa inverzija. Leto 2019, drugo najtoplejše v moderni zgodovini, nas je pahnilo v katastrofalno finančno situacijo, iz katere po tej ne vidimo izhoda brez zunanje pomoči," je neposreden direktor Golt Mitja Terče.

"Kmetijstvu redno pomagajo ob naravnih nesrečah in skrajni čas bi bil, da pomagajo tudi gorski infrastrukturi"
Vogel: Slab obisk in visoki stroški
Smučišče Vogel nad Bohinjskim jezerom, ki ga upravlja podjetje Žičnice Vogel Bohinj, je v decembru 2019 in 2018 zabeležilo 65 odstotkov manj obiskovalcev kot decembra 2017, ko je smučišče začelo obratovati že 11. novembra. "Sezona ni po pričakovanjih in beležimo precejšen izpad prihodkov zaradi slabega obiska in tudi povečanje stroškov umetnega zasneževanja (štirisedežnica Brunarica in otroški poligon) kot tudi zaradi zaposlitve dodatnih delavcev v gostinstvu in na žičnicah. Decembra smo predvsem v času božično-novoletnih praznikov vseeno imeli nekaj obiska, nas pa zelo skrbi ta sončni januar," je sporočila Sandra Fiorelli, direktorica skupnih služb v Žičnicah Vogel Bohinj.
- Snega je v Sloveniji manj v nižinah in v hribih, kažejo dolgoročni podatki slovenske agencije za okolje.
- Snežna odeja se je stanjšala za 20 odstotkov na desetletje, kar pomeni, da se je od začetka 60. let prejšnjega stoletja do leta 2011 višina snega več kot prepolovila.
- Od leta 1960 se je obdobje s snežno odejo skrajšalo za 38 dni.
- Vse bolj očiten je tudi sezonski premik - najbolj mrzlo obdobje v letu se je iz decembrskih dni premaknilo v prve mesece v letu.
Rogla: Za tarnanje je še preuranjeno
Čeprav tudi na Rogli vse naprave še ne obratujejo, obenem zaradi pomanjkanja snega ni urejena povezovalna proga med žičniškim sistemom Planja in Jurgovo (za smučarje so zato organizirali brezplačen smučarski kombi med tema sistemoma), tu še ne tarnajo. Decembra so sicer zabeležili 46 odstotkov manj smučarjev kot pred letom dni, vendar se je sezona začela teden dni kasneje, poudarjajo. "Od 1. do vključno 9. januarja je na Rogli smučalo 18.174 smučarjev, kar je na nivoju lanskega leta," opisujejo v Uniturju, ki upravlja Roglo.
Dodali so, da so zadovoljni z zasedenostjo, ki so jo imeli ob božično-novoletnih praznikih, dobro jim z rezervacijami kaže tudi januarja. Zdaj se intenzivno pripravljajo na svetovni pokal v deskanju na snegu. V soboto se bo na smučarski progi Jasa pomerilo 160 najboljših deskarjev in deskark na svetu. "Za ocene glede uspešnosti zimske sezone je zaenkrat preuranjeno, saj so pred nami še trije zimski meseci," so optimistični na Rogli.