
Bližajo se božični in novoletni prazniki, ki jih bomo letos prvič preživeli v znamenju koronavirusa in ukrepov za zajezitev širjenja okužbe. To pomeni brez obiskovanja, množičnega nazdravljanja in številnih objemov s kopico prijateljev in sorodnikov. Torej v ozkem družinskemu krogu.
Kako čim prijetneje preživeti ta čas brez povišanih tonov med domačimi in obenem brez pretiranih skrbi za zdravje? Polona Bizjak, psihologinja in psihoterapevtka iz svetovalnice Začetki življenja, svetuje, naj si postavimo osebne meje doma in si določimo čas za sebe. Takrat pa počnimo to, kar nas polni z energijo. To je za nekoga branje knjige, za drugega tek v naravi, za tretjega zgolj poslušanje njemu ljube glasbe … "Prazniki imajo svojo vrednost v tem, da so prazni. Pa ne duhovno prazni, ampak prazni vse zunanje navlake, prazni za nas, da se lahko v praznini notranje napolnimo. Ovrednotimo letošnje leto v sebi, ozrimo se v svoje notranje spremembe. Kaj se je v tem letu spremenilo v nas? Kaj zaključujemo in na novo začenjamo? Bodimo sami s sabo, brez zunanjega hrupa informacij, v lastni tišini," se glasi nasvet strokovnjakinje. Ob tem dodaja, da ne bo odveč, če večer zaključimo z odgovorom na vprašanje, za kaj smo hvaležni, kaj nam je narisalo nasmeh na obraz oziroma kaj lepega se nam je tisti dan zgodilo.

Ustvarimo praznično podobo doma
Po drugi strani ta čas izkoristimo za ustvarjanje z domačimi in skupaj izdelujmo okraske za praznično podobo doma, specimo slastne dobrote, se odpravimo na sprehod v naravo in podobno. Ker na naše počutje v določeni meri vplivajo informacije in okolje, sogovornica svetuje, naj omejimo spremljanje negativnih novic. Kajti bolj ko smo izpostavljeni negativnim informacijam, slabše je naše počutje, tudi bolj tesnobni lahko postanemo. Informacije namreč na nas vplivajo zavedno in nezavedno.
Kako pa razrešiti dilemo, ali naj se na božični in silvestrski večer družimo še s kom, kot to dovoljujejo zrahljani ukrepi? "S psihološkega vidika predlagam, naj se posameznik vpraša, ali ga bo prežemal strah ob obisku ali mu druženje več pomeni, ali ga bo to razveselilo in napolnilo z energijo. Naj torej izhaja iz sebe in upošteva to, ne pa tega, kaj si drugi želijo."
Oropani stikov v živo
Dejstvo je, da je koronakriza najbolj prizadela mlade in starostnike ter jih oropala stikov v živo. Ker tudi pogovor po telefonu ali video klic povezuje, ne bo nič narobe, če vzdržujemo stike na ta način. Tudi tak pogovor je po besedah Bizjakove bolje kot nič. "Ljudje smo socialna bitja, rodimo se zaradi odnosa in v odnos. Zato je pomembno, da se ne zapremo vase in da ne ostanemo sami s svojimi čustvi."
Kontakti za pomoč v stiski
Telefon za psihološko podporo med epidemijo covida: 19 080 51 00
Klic v duševni stiski: 01 520 99 00
Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123
TOM - telefon za otroke in mladostnike: 116 111
Svetovalnica za psihološko pomoč Posvet: 031 704 707
Če pa nas zagrabi tesnoba, bosta pri njenem premagovanju pomagali telesna aktivnost in sprostitvena tehnika, a ne bosta ju odpravili. Težavo razkrijmo nekomu, ki mu zaupamo. Včasih je zdravilno, da nas nekdo posluša. In da se vprašamo, zakaj se je tesnoba pojavila. Če pa vztraja, pa le poiščimo strokovno pomoč, pravi Polona Bizjak iz svetovalnice Začetki življenja.