"Leta 1944 je George F. Kennan, svetovalec na ameriškem veleposlaništvu v Stalinovi Moskvi, opozoril na okultno moč laži in ugotovil, da je sovjetska vlada 'pokazala nekaj čudnih in motečih stvari o človeški naravi'. Kot je zapisal, je v primeru mnogih ljudi 'mogoče, da čutijo in verjamejo praktično karkoli'. Ne glede na to, kako resnično je lahko nekaj, je zapisal, 'za ljudi, ki to verjamejo, to postane res. Doseže veljavo in moč resnice'. Tako zdaj več deset milijonov Američanov verjame v 'resnico', ki si jo je izmislil predsednik Trump: da je Joseph R. Biden mlajši novembra izgubil volitve in postal predsednik s prevaro."
Tako začne tekst Umetnost laži? Večja, kot je, bolje je v New York Timesu dopisnik časnika iz Moskve Andrew Higgins. Besedilo lahko v celoti preberete TUKAJ.
Laganje kot politično orodje ni novo, nadaljuje Higgins po tistem, kar smo minuli teden videli v ameriškem kongresu in pred njim. "Pripravljenost, celo navdušenje, da nas zavedejo, je v zadnjih letih postala gonilna sila politike po vsem svetu, zlasti v državah, kot so Madžarska, Poljska, Turčija in Filipini, ki jih vodijo populistični voditelji, spretni v prikrajanju resnice oziroma v izumljanju svoje." Omeni tudi Rusijo pod Vladimirjem Putinom.
Kot prvi primer za svojo trditev o laži in politiki pa omeni slovenskega premierja. Takole napiše: "Janez Janša, desni populist, ki je leta 2018 postal premier Slovenije - domače države Melanie Trump -, je hitro sprejel laž gospoda Trumpa, da je zmagal. Gospod Janša mu je čestital po novembrskem glasovanju in dejal, da je 'povsem jasno, da je ameriško ljudstvo izvolilo' g. Trumpa, ter obžaloval, da 'ta dejstva' v osrednjih medijih zanikajo."
Večje in bolj jedke laži ne operirajo le s številkami, ampak preoblikujejo tudi resničnost, piše dopisnik New York Timesa. "Na Madžarskem, na primer, je populistični voditelj Viktor Orban filantropa Georga Sorosa, sicer Juda, rojenega v tej državi, razglasil za 'mastermind' iz ozadja znotraj zlovešče zarote, ki želi spodkopati suverenost države, Madžare pa spodriniti z migranti in uničiti tradicionalne vrednote."
Omenja tudi zavedenost Britancev, češ, pod vplivom populističnih informacij so šli leta 2016 na referendum in glasovali za odhod iz EU.
Laži sploh ni treba, da je verjetna, da bi delovala. Večja, kot je populistova laž, bolj se ji sledi, Higgins opozarja z navedki iz preteklosti in sedanjosti.
V dolgi analizi populističnih politik doda še "bratranca velike laži", ki da jo je tudi okrepil Trumpov vzpon v ZDA: razcvet dezinformacij v družbenih medijih, na čelu s skrajno desnimi "fikcijami zarote".
