Kaj s šolarjem, ki nima soglasja? Odgovor na to ključno vprašanje želijo osnovnošolski ravnatelji danes slišati od ministrice Kustec

Dan pred začetkom samotestiranja šolarjev in dijakov v šolah je ključno vprašanje, na katero odgovora ravnatelji še vedno ne poznajo, in sicer kaj naj storijo s šolarjem, ki jutri ne bo imel soglasja staršev, da se lahko samotestira. "Odgovor, da se tak otrok ne more izobraževati v prostorih šole, ne zadostuje. Mi nismo policisti, da bomo nekomu fizično preprečevali vstop v šolo. Prisila in grožnje niso naš način delovanja, zato pričakujemo, da bomo danes končno dobili odgovor na to ključno vprašanje." Tako pred današnjim spletnim srečanjem osnovnošolskih ravnateljev z ministrico za izobraževanje Simono Kustec pravi Barbara Pernarčič, ravnateljica Osnovne šole Prežihovega Voranca Maribor, ki poudarja, da se bodo morali ravnatelji, če odgovora ne bodo dobili, poenotiti, kako bodo ravnali v teh primerih.

Staršem poslali obrazec

Spomnimo: prejšnji teden, ko se je na podobnem spletnem srečanju z njimi sestal državni sekretar Damir Orehovec, so se nezadovoljni s slišanim začeli odklapljati z videokonference, kasneje pa so v skupni izjavi, sicer neuspešno, predlagali, naj se samotestiranje uvede postopno, pri čemer naj se otroci do petega razreda še vedno testirajo v domačem okolju. Odgovora, kako naj ravnajo, ravnatelji niso dobili niti od ministrice Kustec, ki je na podobno vprašanje na nacionalni televiziji odgovorila le, da je odgovornost ravnateljev, da opravijo svoje delo.

Tako so ravnatelji, potem ko so v minulih dneh staršem prepošiljali okrožnico ministrstva in protokole samotestiranja, včeraj staršem poslali tudi obrazec za soglasje, ki ga morajo otroci prinesti v šolo najkasneje jutri, na dan samotestiranja. "Takrat bomo tudi natančno vedeli, kako bomo organizirali pouk za tiste, katerih starši soglasja ne bodo podali," pravi Mojca Kirbiš, ravnateljica Osnovne šole Rada Robiča Limbuš, in poudarja, da od staršev, ki se ne bodo strinjali s samotestiranjem otroka, pričakuje toliko odgovornosti, da bodo potem otroka zadržali doma in se bo šolal na daljavo. V nekaterih šolah so se že odločili, da tako imenovanega hibridnega pouka, med katerim bi otrok, ki je doma, preko videopovezave lahko spremljal delo v učilnici, ne bodo zagotavljali tako zaradi kadrovskih in tehničnih kot tudi organizacijskih nezmožnosti, temveč bodo gradivo naložili le v spletno učilnico. Ponekod pa bodo poskušali pouk na daljavo kombinirati tudi s posameznimi urami videopovezav.

"Potrebujemo odgovorno komunikacijo"

"Upam, da tisti, ki so sklicali tokratno videokonferenco, vedo, kaj bo ta ukrep potegnil za sabo," pravi tudi ravnateljica Osnovne šole Kungota Zdenka Keuc, razočarana, ker šolska oblast ni prisluhnila predlogu ravnateljev o samotestiranju mlajših šolarjev doma. Je tudi ena od tistih dveh ravnateljic, ki sta na spletnem srečanju ravnateljev povedali, da na njihovi šoli samotestiranja ne bodo izvajali, in takoj zatem je bila deležna prijave na pristojnem ministrstvu. Zdaj poudarja, da si ravnatelji ne želijo ne medijskega linča ne množičnih zbiranj pred šolo, saj potrebujejo pedagoški mir za delovanje. "Potrebujemo spoštljivo, odgovorno in strpno komunikacijo, saj bomo morali tudi, ko to enkrat mine, v dobro otrok sodelovati z vsemi starši," doda Kirbiševa. Pernarčičeva pa poudari, da je nesprejemljivo, da so ravnatelji postali boksarska vreča za vse vpletene: "Stres, ki smo mu podvrženi ravnatelji in učitelji, je izredno velik, saj zaradi napovedanega samotestiranja dobivamo tudi grožnje s kazenskimi ovadbami in zasebnimi tožbami. To je nesprejemljivo, saj je naša naloga vsem otrokom zagotoviti varno in zdravo okolje."