
"Idealno vsaj 2-3 jasno vidne slike. Obraz, spredaj, zadaj, pa še kje - če se za Avtonet potrudite maksimalno, se dajmo še tukaj." To je le del spornih navodil Facebook skupine "Kira dela na smeni", ki je v kratkem času dosegla okoli štiri tisoč, pretežno moških članov. In namen? Zbiranje fotografij natakaric po lokalih v Sloveniji in ocenjevanje njihovega videza. Ob tem je zaskrbljujoč podatek tudi, da so mnoge natakarice, ki opravljajo delo preko študentskega servisa, še mladoletne.
V nevladni organizaciji Inštitut 8. marec, ki proučuje različne oblike družbene podrejenosti, so pred dnevi objavili sliki zaslona skupine, ki sta sprožili val ogorčenja slovenske javnosti. Ustanovitelj skupine se je kasneje sicer opravičil in skupino izbrisal, a posledice ostajajo.
"Ko govorimo o anonimnih skupinah na družbenih omrežjih, govorimo o širši problematiki. To je sistemsko zatiranje: kapitalizem nenehno reproducira podrejenosti tako na področju spola kot tudi dela. Tovrstne skupine so nedopustne. Za posameznice, ki so se v njih pojavile, so problematične na osebnem nivoju: posegajo v zasebnost, ženske objektificirajo in jih postavljajo v neprijeten položaj. Prav tako pa razkrivajo širšo bedo neoliberalizma," poudarja Nika Kovač, direktorica inštituta 8. marec.
{facebookpost}https://www.facebook.com/institut8.marec/posts/868784100218497{/facebookpost}
"Tiste usnjene pajkice so ti bolj pasale, takole pa prav nič ne vidim"
Ženske, zaposlene v gostinstvu, ob tovrstnih skupinah čutijo nelagodje, odpor, tudi strah. Neokusno komentiranje se mnogokrat z družbenih omrežij preslika tudi v realnost. O tem pripovedujeta mlajši ženski, obe zaposleni v gostinstvu. Ostati želita anonimni. Prva, recimo ji Katja, pripoveduje, da se je na delovnem mestu že večkrat srečala z nadlegovanjem moških gostov: "Na vprašanje, kaj lahko postrežem, na primer dobim odgovor: Najraje bi kar tebe na žaru. To se mi zdi tako podlo." Ob tem se spomni dogodka, ki se je zgodil pred kratkim. "Delala sem popoldne, zapiramo ob 21. uri. Ker ni bilo veliko dela, sem ugasnila luči v veliki jedilnici, ki je bila že pripravljena za naslednji dan. Trije moški so odšli ravno tja, v temno jedilnico, kjer so že bila zaprta vrata. Gostilna je bila čisto prazna, zato sem jih vljudno vprašala, zakaj so se usedli v čisto temo in ne za eno od enajstih prostih miz, kjer je bila luč. Takrat mi je eden od treh gostov odgovoril: 'Da bomo tebe šlatali,'" opisuje nelagodno situacijo. "Bilo mi je zelo neprijetno. Zato sem takrat prosila picopeka, da na mizo teh gostov on odnese hrano." Katja pove, da gre za gosta, ki z neokusnimi komentarji ogovarja tudi druge sodelavke. "Pred izmeno se v garderobi preoblečeš v službeno uniformo, on pa komentira: 'Tiste usnjene pajkice so ti bolj pasale, takole pa prav nič ne vidim.' Ali pa: 'Rdeča barva ti bolj pristoji, imaš spodaj tudi rdeče perilo?'"
{facebookpost}https://www.facebook.com/institut8.marec/posts/868623650234542{/facebookpost}
Druga sogovornica, recimo ji Maša, pove, da se je v trenutku, ko je izvedela za skupino "Kira dela na smeni", počutila prizadeto. Tudi jezno. "Upam, da me ni bilo v tej skupini, čeprav tega podatka nimam, mi je pa žal za moje sodelavke, za katere vem, da so v njej. Prizadelo me je, ker so bile v skupini tudi nekatere mamice in dekleta, ki se izobražujejo, gostinstvo pa jim, tako kot meni, predstavlja samo zaslužek med študijem, dokler ne magistriram in si poiščem službe." Četudi se Maša zaveda, da delo v gostinstvu ne bo njena služba čez nekaj let, je nad tovrstnim odnosom do tega poklica razočarana. "Takšnih in drugačnih opazk je v gostinstvu zelo veliko, kar vpliva tudi na to, da se čedalje manj deklet odloča za to delo, saj vedo, kaj lahko pri takšnem delu pričakujejo, hkrati pa jih želijo pred tem zaščititi tudi starši." Pravi, da se ji takšen princip ne zdi pravilen. "Mladim je potrebno dati možnost, da sami izkusijo, kako je, če si služijo denar in ga lahko sami porabijo. Tako pridobijo tudi delovne navade in postanejo samostojni. S takšnimi skupinami in posledično strahom staršev, da ne bi prišlo do takšnih zlorab na družbenih omrežjih, kot je bila sedaj ta, se zavira osamosvajanje mladih in njihova osebnostna rast."
Nesprejemljivo, nemoralno, nedopustno
Seksizem v gostinstvu ostro obsojajo tudi v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije (SGiT). Breda Črnčec, generalna sekretarka v sindikatu pove, da zaradi Facebook skupine "Kira dela na smeni" niso prejeli nobene pritožbe. "Ker študentje niso člani sindikata, do teh informacij žal velikokrat pridemo, šele ko se že pojavijo v javnosti. V kolikor bomo prejeli kakršno koli prijavo zaradi takšnega in podobnega seksističnega vedenja, bomo v sindikatu ukrepali takoj." Črnčeceva poudarja, da gre v tem primeru za "nesprejemljivo, nemoralno in nedopustno dejanje, ki ga sindikat najostreje obsoja. Gre za najbolj nizkotno in ponižujoče dejanje nad ženskami, za nedopustno jemanje dostojanstva. In za takšna dejanja ni in ne more biti opravičila".
Nika Kovač ob tem poudarja, da je pomembno zavedanje, da "razkrite skupine niso osamljen primer in niso nastale zaradi redkih posameznikov. V Inštitutu 8. marec smo prepričani, da se bodo gotovo še pojavljale. Tovrstna dejanja pa lahko zaustavimo, če zagotovimo natakaricam dostojne pogoje dela z redno zaposlitvijo, rednim delovnikom in socialno varnostjo. Raziskave pričevanj kampanje #jaztudi kažejo, da do spolnega nadlegovanja pogosto prihaja na delovnem mestu. Lažje se mu upremo, če so nam zagotovljene osnovne delovne pravice".

Na Instagramu številna pričevanja o slabem položaju natakarjev in natakaric
V Inštitutu 8. marec so se pred kratkim povezali z Instagram profilom "delozlom". Na njem so objavljena številna pričevanja o slabem položaju natakarjev in natakaric pri nas, ki dokazujejo, da za njih delavske pravice ne veljajo. "Zamujanje s plačili, delo po več kot 15 ur na dan, neplačana pripravništva, grozovit odnos nadrejenih so samo nekatere stvari, ki zaznamujejo njihov vsakdan. Njihovo delo je razvrednoteno, ni dostojno plačano. Delavci in delavke pa nimajo zagotovljenih osnovnih pravic. Takšne skupine so samo še ena plat te grozljive situacije," pripoveduje Nika Kovač.
Inštitut 8. marec in instagram projekt Delozlom sta nedavno predstavila tudi peticijo naslovljeno Po jamru je čas za upor, proti izkoriščanju na delovnem mestu.
Le s pravočasnim seznanjanjem s problemi lahko ukrepajo
Generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije je prepričana, da vprašanje, kako ustaviti ustanavljanje tovrstnih skupin na družbenih omrežjih, ni vprašanje le za sindikat. "Velikokrat je namreč težko ali sploh nemogoče ugotoviti, kdo se skriva za ustanoviteljem takšnih in podobnih skupin, in morda ste prav mediji tisti, da nam bo skupaj z vami uspelo karkoli premakniti na bolje."
{facebookpost}https://www.facebook.com/institut8.marec/posts/869054370191470{/facebookpost}
Črnčeceva ob tem še opozarja, da je v primeru nasilja gostov vedno potrebno takojšnje ukrepanje delavke in delodajalca. "V kolikor delodajalec ne ukrepa, se kršitve prijavijo na inšpektorat za delo, lahko se prijavijo varuhu človekovih pravic, sindikatu, nenazadnje tudi policiji - odvisno od zadeve - in tudi na druge za to pristojne institucije. Ob tem pa Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije poziva vse, ki delajo kot gostinsko osebje in se jim na delovnem mestu dogaja nasilje in podobna nedopustna dejanja, da nas kontaktirajo, saj bomo v sindikatu le s pravočasnim seznanjanjem s problemi lahko ukrepali in se zoperstavili novodobnim oblikam poniževanj, seksizma in diskriminatornih dejanj."