Kaj, če boste po vrnitvi z dopusta morali v karanteno

Tanja Fajnik Milakovič Tanja Fajnik Milakovič
24.06.2020 06:30

Lahko zaradi tega tudi ostanete brez službe? Delodajalec vam lahko potovanje odsvetuje, ne more pa vam ga prepovedati.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Če ob odhodu v določeno tujo državo za vrnitev iz nje ni predpisana karantena, uvede pa se med dopustom zaposlenega, se to presoja v okviru instituta višje sile.  
Andrej Petelinšek

Začenjajo se šolske počitnice in dopusti, zato so nekateri delodajalci že pohiteli z navodili oziroma opozorili zaposlenim, naj raje dopustujejo kar doma. Časi so negotovi in zgodi se lahko, da se zaradi uvedbe karantene ali zaprtja mej ne bo mogoče pravočasno vrniti na delo, kar bi delodajalec lahko štel za hujšo kršitev delovnih in pogodbenih obveznosti, zaradi katere bi vam lahko izredno odpovedal tudi pogodbo o zaposlitvi. Sindikalisti trdijo, da takšne zahteve delodajalcev niso dopustne, na ministrstvu za delo pa pojasnjujejo, da se morebitna odsotnost zaradi odrejene karantene presoja od primera do primera, vse pa je odvisno od tega, ali karanteno lahko pripišemo "višji sili". Če karantena namreč ni "splet nesrečnih okoliščin", ampak napovedano dejstvo, potemtakem višje sile ni. Neopravljanje dela (brez opravičene odsotnosti) pa pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca.
Povedano drugače: če so bili že pred odhodom delavca v določeno tujo državo v veljavi predpisi, da se ob vrnitvi v Slovenijo odredi karantena, potem delavec praviloma ne bo upravičen do odsotnosti z dela zaradi višje sile, saj niso izpolnjeni vsi elementi višje sile, ker dogodek ni bil nepričakovan in bi se mu bilo mogoče izogniti.

V skrajnem primeru neplačan dopust

"Dopust je urejen tako, da zahteva dogovor med delodajalcem in zaposlenim, zavedati pa se moramo, da vsi nosimo odgovornost za svoja dejanja, in prav bi bilo, da obstaja komunikacija tudi glede nameravanih odhodov v tvegane rdeče države, saj gre za zavestno odločitev in v večini primerov to ni nujno in neodložljivo," meni minister za delo Janez Cigler Kralj. To pa ne velja, če ob odhodu v določeno tujo državo za vrnitev iz nje ni predpisana karantena, uvede pa se denimo v času dopusta zaposlenega. Takšna odsotnost delavca oziroma nezmožnost opravljanja dela se namreč še vedno presoja v okviru instituta višje sile."
Torej, če bi se v teh dneh delavec odločil, da bo dopust preživel denimo v BiH, ki je od prejšnjega tedna na rdečem seznamu držav, in je zato vsakemu, ki se iz te države vrne v Slovenijo, odrejena 14-dnevna karantena, njegove odsotnosti z dela ne bi mogli pripisati "višji sili". Seveda se je z delodajalcem mogoče dogovoriti tudi o drugih rešitvah, denimo za delo od doma v času karantene, v skrajnem primeru tudi za neplačan dopust. "Če delavec zaradi odrejene karantene ne more opravljati dela in hkrati ni podana višja sila, potem se mora z delodajalcem predhodno dogovoriti o drugi možnosti odsotnosti. Neopravljanje dela brez opravičene odsotnosti namreč pomeni kršitev obveznosti iz delovnega razmerja in je lahko podlaga za ukrepanje delodajalca," so še dodali na ministrstvu.

"Hitro se lahko zgodi, da zboli več zaposlenih"

Delavska svetovalnica je zaradi povečanega števila oseb, napotenih v karanteno, ministrstvo in vlado že pozvala, naj nemudoma reaktivirata protikoronski člen, po katerem je nadomestilo za primer karantene do 1. junija znašalo 80 odstotkov plače. Po njihovem mnenju so se namreč številni delavci znašli na prepihu epidemioloških slik, javnopolitičnih ukrepov, pritiskov delodajalcev in tekočih mesečnih stroškov ter oddaljenosti od svojih najbližjih. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) pa je vladi in ministrstvu za delo predlagala, naj se nadomestila za čas karantene krijejo iz proračuna in ne bi bila več obveza delodajalcev.
Delodajalec lahko potovanje odsvetuje, ne more pa ga prepovedati, pojasnjuje Andrej Zorko, izvršni sekretar ZSSS za pravna in sistemska vprašanja. Še manj sme delavca kaznovati z odpovedjo delovnega razmerja. Tistim, ki bi se znašli v takšni situaciji, zato svetuje, naj se obrnejo na inšpektorat za delo in podajo prijavo zoper delodajalca. Če pa bodo dobili tudi odpoved zaposlitve in jih bo delodajalec odjavil iz zavarovanj, jim preostane še tožba. Dejstvo, da so določene države uvrščene na rdečo listo in je po vrnitvi iz njih odrejena karantena, po njegovem ne more biti razlog za takšno ravnanje delodajalcev. Ve se, kakšna je višina nadomestila plače v času karantene, pripada ti polovica plače, ki jo zagotovi delodajalec, ne more pa noben delodajalec zaposlenemu odrejati, v kateri državi bo preživel dopust.
Z njim se strinja tudi generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Sonja Šmuc, a doda, da delodajalec lahko zaposlenim poda priporočila vlade in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), da se izogibamo odhodu v države, kjer obstaja večja verjetnost okužbe, saj se s tem izognemo težavam v zasebnem in poklicnem življenju. "Hitro se lahko zgodi, da zboli več zaposlenih in so zaprte celotne linije, posledično pa je pod vprašanjem obstoj podjetja in delovnih mest, zato se moramo obnašati odgovorno," opozarja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta