Preteklo sredo je bilo s PCR testi potrjenih 1346 okužb, v sredo 8. decembra 1688, 1. decembra pa 2128 okužb.
Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev v zadnjih 14 dneh znaša 791 (včeraj 818), v povprečju pa je bilo v zadnjih sedmih dneh dnevno potrjenih 1114 novih okužb (včeraj 1145). Po ocenah NIJZ je v Sloveniji trenutno aktivnih 16.700 okužb s SARS-CoV-2 (včeraj 17.256).
V bolnišnicah je hospitaliziranih 624 bolinkov s covidom-19, najmlajši je star 18 let. Na oddelkih intenzivne nege so 203 pacienti, najmlajši je star 27 let. Včeraj je umrlo 10 bolnikov s covidom-19.
Bo omikron poskrbel za čredno imunost?
Različica koronavirusa omikron ima tako močno potenco, da bo najbrž našla vsakega, ki še ni cepljen, je opozoril strokovnjak Roman Jerala. V Sloveniji naj bi imeli januarja visoko število okuženih, že cepljeni pa naj bi prestali blažjo obliko bolezni, je dodal.
Vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani je ocenil, da lahko pričakujejo, da bo v Sloveniji najbrž februarja ali marca dosežena ali praktično 100-odstotna precepljenost ali pa prekuženost.
Gre sicer za stanje, ki bi slej ko prej prišlo tudi z delta različico, za razliko od te pa naj bi ga z omikronom dosegli hitreje, je poudaril.
Ob doseženi t. i. čredni imunosti je sicer napovedal, da v nadaljevanju in ob umiritvi epidemije mlajši in zdravi verjetno ne bodo več potrebovali cepljenja proti covidu-19, starejši in ranljivejši pa naj bi se proti temu vsako leto cepili podobno, kot se zdaj cepijo proti gripi.
Malo znanega o omikronu
O različici virusa omikron po njegovi oceni sicer še ne vedo veliko. Sicer so nekateri znaki, da bi lahko bila nekoliko blažja od prejšnjih različic, in močno upa, da se bo izkazalo, da je vsaj nekoliko manj nevarna. Seveda pa se zelo hitro širi, s čimer lahko nadoknadi tudi to, da je potek bolezni nekoliko blažji.
Njeno hitrejše širjenje je po njegovem mnenju v precejšnji meri tudi posledica tega, da ta oblika virusa že ustvarjena protitelesa v človekovem telesu nevtralizira in skoraj resetira ter tako lahko vnovič okuži vso populacijo.
Glede zaščite s cepivi lahko po njegovih besedah zatrdijo, da lahko okužba s koronavirusom pri necepljenih povzroči veliko hujše bolezenske posledice kot pri cepljenih ljudeh. Zaupa tudi mnenju pediatrov, da je smiselno tudi cepljenje otrok.
Ker naj bi bil pri okužbi proti različici omikron najbolj učinkovit tretji oz. t. i. poživitveni odmerek cepiva, je dejal, da je to veljalo že za različico delta. Izkazalo se je tudi, da je ena od pomembnih stvari to, da daljši razmik med drugim in tretjim odmerkom cepiva dejansko omogoči, da v telesu pride do večjega števila protiteles oz. zorenja imunskega odziva. Kakovost protiteles je večja tudi zaradi daljše selekcije v bezgavkah, je dodal.
Pri omikronu je sicer problematično, ker ima ta oblika veliko število mutacij ravno na virusni bodici, prek katere se virus poveže s protitelesi in jih skuša nevtralizirati. Sicer pa kljub temu, da ima virus veliko mutacij, pri cepljenih v telesu ostanejo še protitelesa, ki se veliko slabše povezujejo z virusom. Če posameznik dobi tretji odmerek cepiva, pa se tudi raven protiteles dvigne za stokrat. Tako je po tretjem odmerku zaščita pred okužbo še "dosti dobra" oz. približno 75-odstotna, je ocenil.
Sicer pa je raven protiteles visoka tudi po približno dveh tednih od drugega cepljenja, kar pomeni, da cepljeni z le enim ali dvema odmerkoma dobijo nekaj prednosti pred virusom. Tudi če gre za le en teden, bo imelo telo nekaj časa, da vzpostavi določen imunski sistem, ki sicer ne bo dovolj dober za popolno zaščito proti bolezni, lahko pa bo predstavljala razliko med blago ali resno obliko bolezni, ki terja zdravljenje v intenzivni negi, je še dejal Jerala.
