Medtem ko je javno življenje že bolj ali manj steklo skoraj na vseh področjih, na ministrstvu za izobraževanje še vedno niso našli načinov, kako prilagoditi pouk, da bo ta potekal v šoli za vse dijake (dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov se že peti mesec šolajo na daljavo), je bolj učinkovit represivni organ države.
Dijaki so v začetku februarja tudi na ulicah izrazili nezadovoljstvo s tem, da morajo pouk spremljati preko računalniških zaslonov. V Mariboru so tisti dan policisti nekaj dijakov, ki so zahtevali izobraževanje v šoli, popisali in v manj kot mesecu dni so polnoletni že prejeli globe, mladoletni pa pozive na sodišče. Ker so, tako policija, s svojim ravnanjem kršili zakon o nalezljivih boleznih, ki govori (tudi) o prepovedi zbiranja na javnih krajih.
Spomnimo. Dijaki, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, so v začetku februarja, potem ko so jim na ministrstvu za izobraževanje tik pred zdajci odpovedali sestanek, pred tem pa dva tedna niso našli časa za pogovor o tem, da učenje na daljavo v trenutnih razmerah ni primerna rešitev in da se morajo zgoditi spremembe, so 9. februarja bojkotirali pouk na daljavo. V Mariboru, Ljubljani in nekaterih drugih krajih so dijaki tudi na ulicah opozorili na nujne prilagoditve za odprtje srednjih šol. V Ljubljani jih je bilo le ducat, več jih je bilo na mariborskem Trgu svobode, kjer so dijaki skupaj s starši in učitelji stali z maskami na obrazu in na varni razdalji drug od drugega nosili transparente z napisi "Zahtevamo šolo, vrnite nam prihodnost", "Manj zooma več razuma", "Zahtevamo šolo" in prebrali govore.
Bolj kot kazen boli ignoranca
"Policisti mi niso takrat nič rekli, nič o kakšni kazni, o prekršku. Mislim, da nismo bili popisani zato, ker smo bili tam, pač pa smo bili sankcionirani, ker smo nosili plakate, ker smo govorili. Direktiva je bila, da naj popišejo vse, ki nosijo plakate ali govorijo," je prepričan Matic Gosak, predsednik dijaške skupnosti II. gimnazije Maribor in član inciativnega odbora Zahtevamo šolo.
"Čeprav v pisanju policije, ki so ga prejeli moji starši, ker sem mladoleten, piše, da nam je bil predstavljen prekršek, to ni res. Sploh ni bil takšen postopek, kot je opisan. Policista sem vprašal, ali je to kazen, odgovoril mi je, da to ni nič hudega, da nas bodo samo popisali in je to to. Nekaj tednov kasneje pa starši dobijo obvestilo, da so policisti podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške," nadaljuje Gosak.
Še bolj kot grožnja denarne kazni, kot je povedal, njemu grozi celo 4000 evrov, ker ga sumijo, da je protest organiziral, ga boli popolna ignoranca in to, da se še vedno ni nič premaknilo, saj se večina dijakov še naprej šola na daljavo. "Smo pričakovali vsaj neki odziv na to, da sta država in ministrstvo imela na ulicah svoje najstnike, pa niso niti besede temu namenili. Zdaj res vemo, da jim je očitno do konca vseeno, kaj si mi želimo, kaj mi mislimo, da je prav. Ta neodziv in to, da so nas popolnoma prezrli, nas je prav šokiral," še pove Gosak.
Najstniki so ravnali v sili
Odvetnik Jure Šega ravnanje policije komentira kot pretiran ukrep. "V konkretnem primeru gre za domnevno kršitev navajanega zakona. Zakaj domnevno? Sam kot človek, ki biva v tem težkem, stresnem in nejasnem času, menim, da zbor dijakov, ki si želi vrnitve v šolo, ni prepovedano zbiranje, temveč dejanje v sili, iz obupa. Vem, da bodo kolegi, ki so bolj formalistično naravnani, oporekali takšnemu stališču, a to je moje stališče. Ocenjujem, da bi se lahko policija poslužila uporabe 21. člena zakona o prekrških, ki pravi, da sme prekrškovni organ izreči opomin za prekršek, storjen v takih olajševalnih okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega. Kakšne druge okoliščine pa so lahko tako posebno lahke kot to, da najstniki po petih mesecih šolanja od doma zahtevajo vrnitev v šole? Moledujejo za to in niso uslišani, kaj pa jim še ostane, razen protesta? Menim, da so podane takšne okoliščine, še posebej, ker je protest sledil več javnim poročanjem o tem, da je epidemiološka stroka pozvala politiko, naj učence vrne v šolo. Je torej protest legitimen navkljub epidemiji? Je.
Če zadevo malo karikiram in izhajam iz 22. člena Ustave RS, ki govori o enakem varstvu pravic vseh, bi bilo primerno, da bi kaznovani dijaki sklicali tiskovno konferenco in se javno opravičili. Če je to zadostovalo za ekskulpacijo celi vrsti ministrov in drugih javnih funkcionarjev, na strani katerih ni niti približno takšnih olajševalnih okoliščin, bi moralo tudi za to skupino najstnikov," je povedal za Večer.
V vrsti za trgovino ja, na trgu pa ne
Plačilni nalog z globo 400 evrov je prejela tudi Emilija Stojmenova Duh, inženirka, znanstvenica, profesorica, ki je dijake tisti dan na Trgu svobode podprla in njim v prid prebrala tudi govor. "Ko sem prebrala plačilni nalog, ki sem ga prejela po pošti, sem mislila, da živim v enem drugem času in drugem svetu," je povedala. Sklepa, da so kaznovani, ker so povedali svoje mnenje, ker so zahtevali šolo in da se jim vrne prihodnost.
Narobe svet
Na twitterju se je v podporo dijakom oglasil tudi dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani Janez Vogrinc in zapisal: "Ali je res možno, da dijaki, ki so na protestu mirno, na varen način sporočali, da si želijo pouk v šolah, prejemajo finančne kazni? Narobe svet. Pohvaliti bi jih bilo treba, saj se očitno zavedajo pomena znanja. Kaznovati pa tiste, ki jim že peti mesec onemogočajo kakovosten pouk."
Nelogično se ji zdi, da je v vrsti za trgovino takrat lahko stala gruča ljudi brez mask, brez razdalje, pa s tem ni bilo nič narobe, kar se tiče širjenja virusa, mladi pa so nosili maske, vzdrževali razdaljo, pa jim grozi denarna kazen. Sprašuje se, v kakšnem svetu živimo, če so dijaki kaznovani zato, ker povedo, da se želijo izobraževati v šoli: "Ko so začeli dijake popisovati policisti, mi je šlo na jok, ostali so takrat začeli peti slovensko himno," se spominja.
"Ugotovljeno je bilo, da ste bili v skupini oseb, ki se je zbrala in protestirala s sloganom 'Zahtevamo šolo, vrnimo si prihodnost', kar je z odlokom prepovedano," prebere policijsko ugotovitev in jasno doda, da neposredne ugotovitve policistov na kraju dogodka ne ustrezajo dejanskemu stanju. "Bila sem zraven, ko so tudi dijake popisovali. Policisti so pristopili k dijakom in niče med njimi jim ni pojasnil, da delajo karkoli narobe. Tudi sama sem se držala zase, nisem bila v skupini, ves čas sem nosila masko. Potem ko sem prebrala govor, sta k meni pristopila policista, zahtevala osebno izkaznico, nič mi nista razložila, zakaj, kako, kaj. Na nalogu je pa celo označeno, da so mi bili predočeni prekršek in dokazi. To sploh ni res. Nihče mi ni povedal, kaj sem jaz naredila narobe. In točno en teden kasneje sem prejela plačilni nalog," opisuje dogajanje.
Dobili bodo pravno pomoč
Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD) je ponudila pravno pomoč dijakom in dijakinjam. Zastopal jih bo eden od odvetnikov, ki sodeluje s pravno mrežo. "Na stran dijakov smo stopili, ker menimo, da ne bi smeli biti kaznovani zaradi mirnega zbiranja in izražanja stališč, poleg tega zaradi njihovega ravnanja javno zdravje ni bilo ogroženo. Dijaki so namreč zbrali, da bi dosegli vrnitev v šole, ob tem pa so nosili zaščitne maske, vzdrževali varnostno razdaljo in upoštevali druge ukrepe NIJZ. Sankcioniranje takega ravnanja predstavlja kršitev temeljnih človekovih pravic, to so pravica do zbiranja in združevanja in pravica do svobode izražanja. Pri tem posebej poudarjamo, da policija ni imela razlogov, ki bi opravičevali takšen poseg v človekove pravice," so zapisali v odgovor pri PMVD.
Na plačilni nalog se je že pritožila, ker je prepričana, da ni naredila ničesar narobe. "Če bo treba, bom šla tudi do evropskega sodišča za človekove pravice. Najbolj me srce boli za dijake. Opogumili so se in povedali, da se ne strinjajo, kar je tudi njihova državljanska dolžnost, pa jim gredo uničevat duha s kaznimi."
Policija pravi, da so protestnike seznanili s kršitvijo
Na mariborski policijski upravi pravijo, da se je protestnega shoda 9. februarja letos na Trgu svobode v Maribor udeležilo približno 50 ljudi. "Policisti so opravili postopek ugotavljanja identitete devetih oseb, ki so imele s seboj transparente oziroma druge predmete (zastave), s katerimi so jasno izražale namen - to je zbiranje na javnem shodu," pravi tiskovni predstavnik mariborske policijske uprave Miran Šadl in dodaja, da so s tem kršili začasno prepovedano zbiranje ljudi po zakonu o nalezljivih boleznih. "Policisti so vsem predočili storjene prekrške in jih seznanili, da bodo polnoletnim po pošti poslali plačilne naloge, zoper mladoletne kršitelje pa da bodo podali obdolžilni predlog na pristojno okrajno sodišče, kot to predpisuje zakon o prekrških," zatrjuje Šadl. Tako so policisti petim kršiteljem po pošti poslali plačilne naloge z globo v višini 400 evrov, zoper štiri mladoletne kršitelje pa so zaradi enake kršitve podali obdolžilne predloge na pristojno okrajno sodišče.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
