Živimo v štiridimenzionalnem svetu. Konec koncev je čas tudi dimenzija, in to zelo pomembna, saj se nam skozi življenje le še izteka, medtem ko na začetku rastemo, ko se nam povečuje višina, tudi drugi dve dimenziji, nekaterim bolj, drugim manj …
Dolžino merimo večinoma vodoravno, višino navpično. Širine pa raje ne omenjamo, vsaj ko se zredimo ne. Če ste morda gledali film Maratonci tečejo zadnji krog, vam je mogoče v spominu ostal stavek izdelovalca krst, da je mrtev človek dolg, ne visok. Črni humor, ki pa nekako dejansko drži. Ko človek stoji pokonci, govorimo o njegovi višini. Če leži, se sprašujemo, ali je predolg za neko posteljo. Tudi pri živih je torej ta razlika smiselna. Pri snežni odeji pa govorimo o višini in debelini. Si predstavljate razliko? Ali pa ne razlikujete med obema? Če rečemo, da velik del Gorenjske te dni prekriva okoli pol metra debela snežna odeja, si verjetno predstavljate na vodoravni podlagi izmerjeno pol metra debelo plast snega. Ki je, seveda, na strehi enako debela, pa na travnatem pobočju tam nekje tudi. Čeprav streha in pobočje nista vodoravna. Debelino torej merimo pravokotno na podlago. In na vodoravnih tleh je debelina snega enaka njegovi višini. Če pa bomo gazili navkreber, bomo dejansko občutili večjo višino snega, kot je njegova debelina. Na primer: sneg mi sega pol metra visoko. Namesto višine snežne odeje bi lahko govorili tudi o njeni globini, čeprav bi bilo najbrž točneje, če bi rekli, da so kopna tla toliko in toliko centimetrov globoko pod snegom.
No, tudi pri vodi govorimo o njeni globini - ribe bi verjetno govorile o višini, če bi lahko ali če bi znale. Kaj pa tole: ali torej rečemo, da smo gazili globok ali visok ali debel sneg? V sneg se zagotovo globoko udremo, če nas ne drži in če ga je, seveda, dovolj. Verjetno lahko gazimo po debeli snežni odeji, ne pa debelega snega. Kaj, pravzaprav, sploh je debel sneg? Lahko gazimo po visokem ali morda tudi globokem snegu, nerodno pa se mi sliši, če bi rekli, da gazimo po visoki snežni odeji. Malo čudno bi se, najbrž, slišalo, da nas prekriva visoka snežna odeja, se vam ne zdi? Da nas prekriva globoka snežna odeja, bi še šlo, dosti bolje pa se sliši, če uporabimo pridevnik debela.
Pri tem se lahko zapletemo v razmišljanje, da potem enako debela snežna odeja ni povsod enako visoka ali globoka, če hočete. Igra besed in izrazov, ki seveda stanja v naravi ne spreminja. Čeprav je prednovoletni čas že minil, pa je snežna zimska kulisa še vedno dobrodošla, vsaj tistim, ki imamo snežene zime radi.
