Po soočenju s premierjem Janezom Janšo in notranjim ministrom Alešem Hojsom na Kredarici so kritike letele tudi na petkove protivladne protestnike na čelu z aktivistko Teo Jarc. Primer še vedno odmeva v javnosti, marsikoga pa je zmotila tudi premierjeva opazka, da ni "vedel, da ima Polje danes dan odprtih vrat". S tem je ciljal na Psihiatrično kliniko Ljubljana, protivladne protestnike pa posredno označil za duševne bolnike.
Da je tovrstna retorika za predsednika vlade povsem neprimerna, so si enotni mnogi. "Vidim, da je norčevanje iz ljudi s težavami v duševnem zdravju sprejemljivo v naši družbi. Kako smo res zaprti in polni predsodkov," je na Twitterju zapisal psiholog Matic Munc in dodal: "To zadeva 20 odstotkov populacije."
Izjavo je obsodila tudi Jana Javornik, bivša direktorica direktorata za visoko šolstvo, ki sicer živi in dela v Veliki Britaniji. "Javni diskurz o Polju je simbol vsega, kar je (ne)razumevanje izjemno resne problematike duševnega zdravja in motenj. Gre za eno največjih gibanj v zgodovini javnega zdravstva, a žal ne v deželi na sončni strani Triglava, ki vztraja na lestvicah najvišjih st. samomorilnosti." V komentarjih, ki so se zvrstili pod objavo, je eden od uporabnikov družbenega omrežja zapisal: "Moj sin je oseba s hudo motnjo v duševnem razvoju. Čeprav njegov spekter drugačnosti v Polju ne obravnavajo, se ob izjavi počutim prizadetega zanj. Hitro bi namesto Polja bil lahko kak VDC omenjen ali OVI. Izjava kaže na popolno nepoznavanje problematike in na prezir drugačnosti."
A če so se na družbenih omrežjih vrstili odzivi, med stroko vlada zatišje. Za odziv smo prosili Psihiatrično kliniko Ljubljana, ki jo je Janša v izjavi neposredno omenil. Kot so nam sporočili, odziva za zdaj ne bodo dajali. Enako je z Zdravniško zbornico Slovenije na čelu s trenutno precej izpostavljeno predsednico Bojano Beović. Kratko in jedrnato so sporočili, da zadeve ne bodo komentirali.
Vprašanja smo naslovili še na druge slovenske psihiatrične bolnišnice, a nam do danes še od nikoder niso posredovali odgovora. Enako je tudi s posameznimi strokovnjaki s področja zdravstva, ki v en glas zatrjujejo, da tovrstne izjave in posledic, ki jih prinaša, ne bi komentirali, četudi ga, kot je dejal eden od sogovornikov, "srbi jezik". Vprašanja o tem, kako komentirajo takšno izjavo predsednika vlade, kakšne posledice ta pušča in kaj pomeni za vse bolnike in tam zaposlene, ostajajo tako neodgovorjena.
Zmerjanje z duševnimi boleznimi je tudi zmerjanje polovice prebivalstva
Se je pa na izjavo o duševnem zdravju protestnikov za Večer že v začetku tedna odzval antropolog Dan Podjed. "Zmerjanje z duševnimi boleznimi je, to moramo vedeti, tudi zmerjanje polovice prebivalstva, ki se vsaj enkrat v življenju sreča z duševno boleznijo ali motnjo. In to gotovo ni nekaj, kar bi lahko bila duhovita pripomba. Državotvorno in spravljivo bi bilo, če bi protestnike povabil na pivo in joto – in debato za isto mizo."
Poslanca poslal na "svojo kliniko v Avstralijo"
Opazka, ki se nanaša na duševno zdravje, sicer ni prva iz Janševih ust. V začetku leta je na zdravljenje na "svojo kliniko v Avstraliji" že poslal poslanca Levice Miho Kordiša. Ta je namreč na predsednika vlade naslovil poslansko vprašanje, v katerem mu je očital sodelovanje s kriminalnimi združbami, denimo pri nakupu hitrih antigenskih testov, in povezave z davčnimi goljufi. "Ne vem, ali naj to jemljem resno ali ne, ampak glede na to, da opravljam tudi funkcijo ministra za zdravje, se bom pozanimal pri pristojnih institucijah, kako pomagati takim, ki trosijo takšne nebuloze," je na to odvrnil Janša, ki je v tistem obdobju po odstopu Tomaža Gantarja začasno vodil ministrstvo za zdravje. Na Kordiševa dodatna vprašanja pa je odgovoril, da "k prejšnjemu odgovoru na podobno vprašanje lahko dodam samo to, da gre očitno za urgentni primer". "In da bom preveril, če imam v svoji kliniki v Avstraliji še kaj prostora na oddelku."
