"Je jedrska tehnologija intimna opcija te vlade?" je zanimalo Jerneja Vrtovca

"Je jedrska tehnologija intimna opcija te vlade?" je poslanec Nove Slovenije in nekdanji infrastrukturni minister Jernej Vrtovec vprašal predstavnike vlade na seji državnozborske komisije za nadzor javnih financ, ki jo je sklical zaradi domnevnega zavlačevanja postopkov projekta gradnje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem.    

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer poudarja, da se postopki za JEK2 pod aktualno vlado niso ustavili, temveč so se po njegovem mnenju na marsikaterem področju celo pospešili. Kot pravi, je pri tem v teku veliko nevidnega dela, ki medijsko ni tako zanimivo.  

Glede pobude za umestitev objekta v prostor, ki je bila pred koncem prejšnjega mandata s takratnega ministrstva infrastrukturo (MZI), ki je bilo pristojno tudi za energijo, poslana na za takratno ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Kumer pravi, da je bila ta po interni presoji pristojnega direktorata v marsičem pomanjkljiva. "Poslana pa je bila izključno po navodilu vodstva ministrstva." Kot smo že poročali, je bila pobuda vrnjena investitorju-Gen energiji, ta zdaj pripravlja dopolnitev pobude, ki naj bi bila zaključena maja. "Treba si je vzeti čas, gre za zelo veliko investicijo, gre za jedrsko varnost. Jedrskega objekta ne umeščamo vsakih pet let v prostor … Ne smemo pritiskati, da je potrebno to hitro narediti," poudarja Kumer, ki še pove, da pristojna ministrstva v postopku zgledno sodelujejo z investitorjem.   

Kumer: Ministrstvo izvaja številne aktivnosti 

Medtem je po njegovih besedah ministrstvo med drugim izvedlo  številne sestanke s predstavniki držav, ki prenavljajo svoje jedrske programe, ali tistimi, iz katerih prihajajo potencialni dobavitelji, kot so Francija, ZDA, Velika Britanija, Češka, Madžarska, Poljska in Romunija. Prav tako se ministrstvo proaktivno vključuje v vse evropske pobude za zaščito dolgoročne rabe jedrske energije. Slovenija se je kot stranski udeleženec vključila tudi v postopek tožbe Avstrije proti Evropski komisiji v primeru taksonomije, še navaja Kumer. "Tu smo bili zelo aktivni in delamo vse za zaščito jedrskega programa Slovenije." Ob tem izpostavlja, da pa je projekt JEK2 precej ožji od celotnega jedrskega programa države.  

Časovnica še brez jasno postavljene letnice  

Potem ko je vodstvo Gen energije na tiskovni konferenci konec januarja predstavilo okvirno časovnico za izvedbo projekta JEK2, po kateri naj bi bil strateški cilj skupine, da JEK 2 začne z obratovanjem leta 2035, je po današnji razpravi jasno, da takrat drugega bloka nuklearke najverjetneje še ne bo. "Po zdajšnjih informacijah je nerealno, da bi lahko elektrarna začela delovati pred letom 2035. Za dokončno časovnico pa je še preveč negotovosti," pravi generalni direktor Gen energije Dejan Paravan. Pri tem poudarja, da gre za največji infrastrukturni projekt v zgodovini Slovenije, ki ne sme biti predmet obračunov dnevne politike. Po mnenju Paravana ena sama tehnologija ne bo rešila potreb celotnega energetskega sistema: "Pri jedrski energiji in obnovljivih virih energije gre za komplementarne tehnologije. Naš sistem deluje na tak način in upam, da bo tudi v prihodnosti." 

Paravan še opozarja, da je bila Slovenija v zadnjem letu na področju električne energije v povprečju 30-odstotno uvozno odvisna, zato Slovenija potrebuje nove brezogljične vire energije. Se je pa potrebno zavedati, da je prihodnost zelo negotova, zaradi česar je potrebno vzporedno graditi več opcij, še pove. V družbi so že vzpostavili dialog tudi s potencialnimi dobavitelji, od katerih zdaj prejemajo prve podatke o okvirnih vrednostih in potrebnem času gradnje.  

Kumer: Časovnica je bila v preteklosti nerealna  

Glede časovnice je Kumer potegnil vzporednico z drugim razvpitim energetskim projektom: "Vemo, kaj se je dogajalo z investicijo v TEŠ6, ko se je hitelo in nerealno načrtovalo ter oportuno medijsko prikazovalo nekaj, kar se je kasneje izkazalo, da ni v redu." Časovnica projekta JEK2 je bila v preteklosti po mnenju Kumra postavljena nerealno: "Me res zanima, na podlagi katerih podatkov so prišli do letnice 2033 … Na to so strokovne službe ves čas opozarjale vodstvo ministrstva, ki pa je opozorila preslišalo." Kumer pri tem navaja časovnice več primerov gradnje tovrstnih objektov v tujini. Med drugim je v primeru jedrske elektrarne Flamanville 3 v Franciji samo faza gradnje v teku že od leta 2007, elektrarna naj bi predvidoma začela delovati prihodnje leto. Na Finskem pa je gradnja jedrske elektrarne Olkiluoto 3, brez predhodnih postopkov, trajala od leta 2005 do leta 2022.  

Katera pot je najboljša za Slovenijo? 

Vlada tako še ni sprejela odločitve, ali je gradnja drugega bloka jedrske elektrarne sploh najprimernejša pot razvoja za slovenski energetski sistem. Kumer se strinja, da bo jedrska energija v Evropi igrala pomembno vlogo pri razogljičenju, je pa skeptičen do izjave, da tega ne bo možno storiti samo z obnovljivimi viri energije. Večina zahodnih evropskih držav se je po njegovih besedah odločila za pot razogljičenja s 100-odstotnim deležem obnovljivih virov energije, med njimi Španija, Portugalska, Nemčija, Avstrija, Danska, Italija in Belgija. V tem trenutku prav tako ni še ni možno vedeti, ali bi alternativo za Slovenijo lahko predstavljali mali modularni reaktorji (SMR), ali pa je za smiselna zgolj gradnja večjega reaktorja tretje ali četrte generacije. "Danes pravzaprav ni analize, ki bi odgovorila na to vprašanje. Delamo na tem, da bodo vse opcije odprte, ker nikoli ne veš, katera opcija bo v prihodnosti prevladala. Slovenija absolutno je jedrska država in je treba maksimalno delati v smeri, da to tudi ostane. To je vir, ki je zanesljiv, varen, stabilen in konkurenčen." Vrtovec je Kumru odgovoril, da je analiza SAZU, pri kateri je sodeloval tudi Paravan, pokazala, da samo obnovljivi viri energije ne bodo dovolj za prihodnje energetske potrebe države.  

Pirati za gradnjo JEK2 

Predsednik Društva jedrskih strokovnjakov Slovenije dr. Tomaž Žagar pravi, da društvo že dlje časa poziva k sprejemu ustreznega strateškega dokumenta glede rabe jedrske energije v državi. Sam meni, da je razogljičenje energetike in zanesljivo oskrbo z energijo nemogoče doseči brez jedrske energije. "To je možno doseči v sobivanju obnovljivih virov in jedrske energije, kar izhaja tudi iz strategij držav, kot so Švica, Švedska, Ontario v Kanadi in Japonska."  

Za gradnjo JEK2 se zavzemajo tudi v Piratski stranki Slovenije. "Za jedrsko energijo se zavzemamo predvsem zato, ker se zavzemamo za realno politiko. Trenutno imamo 30-odstotni primanjkljaj električne energije, ki se bo glede na uvajanje toplotnih črpalk, električnih avtomobilov in celoten razvoj povečeval. Vprašanje je, ali ga bomo lahko kompenzirali z uvozom glede na dejstvo, da povsod v EU primanjkuje električne energije," pravi predsednik stranke Boštjan Tavčar.  

Župan Mestne občine Krško Janez Kerin (Krško), ki poudarja pomen dialoga z lokalno skupnostjo pri izvedbi projekta, pa pravi, da v občini nimajo občutka, da bi se s postopki za JEK2 zavlačevalo.  

Vrtovčevi sklepi brez podpore  

Vrtovec je predlagal sprejetje treh sklepov, s katerimi bi vladi naročili, da pospeši postopke umeščanja v prostor in gradnje JEK2 ter da o tem kvartalno poroča državnozborski komisiji za nadzor javnih financ. A na koncu sta predlagane sklepe podprla samo on in njegov strankarski ter poslanski kolega Janez Žakelj, medtem ko so ostali člani komisije glasovali proti. Predvsem poslanci Gibanja Svoboda so menili, da so predlagani sklepi neprimerni in da komisija sploh ni pristojna za razpravo o tem  vprašanju. “Ta seja je čista zloraba mandata komisije za nadzor javnih financ. Obravnavana tema nima direktne zveze z nadzorom proračunske porabe in sodi na odbor za infrastrukturo,” je glede tega povedal poslanec GS Miroslav Gregorič.