(JAVNOMNENJSKA RAZISKAVA) Pričakovanja državljanov se niso uresničila. Živimo slabše kot pred 30 leti

Rok Kajzer Rok Kajzer
21.06.2021 05:00
Delež tistih, ki sodijo, da je država po 30 letih samostojnosti uresničila njihova pričakovanja, je še naprej skromen. Več kakor 50 odstotkov vprašanih je zelo nezadovoljnih ali nezadovoljnih s stanjem demokracije.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Več kakor 50 odstotkov vprašanih je zelo nezadovoljnih ali nezadovoljnih s stanjem demokracije.
Joco Žnidaršič

Raziskava javnega mnenja, ki jo je za Večer in Dnevnik opravila agencija Ninamedia, v prvem poletnem mesecu ne kaže bistvenih političnih premikov. Vlada ima še naprej katastrofalno podporo, Ljudmila Novak je ob dveh predsednikih - Borutu Pahorju in Igorju Zorčiču - še naprej najbolj priljubljena političarka, opozicija pa bi na volitvah, če bi bile te to nedeljo, brez večjih težav prevzela oblast. Anketirancem pa smo tokrat, ob 30-letnici Slovenije, postavili dodatna vprašanja, takšna, kot so jim bila postavljena ob 20. oziroma 25. obletnici osamosvojitve. Od zadnje raziskave (leta 2016) večina državljanov še naprej ocenjuje, da novonastala država ni upravičila njihovih pričakovanj. Delež tistih, ki ocenjujejo, da jih je upravičila, se je sicer povečal (z 20 na skoraj 33), še vedno pa so to skromni odstotki. Tudi tokrat gre za svojevrstno zaušnico slovenskemu političnemu razredu, ki je državo vodil od leta 1991 do danes.

Stanje demokracije? Slabo

Tokratna raziskava - v primerjavi s tisto iz leta 2011 - prav tako ni prinesla zares velikih premikov. Državljani so še naprej najmanj zadovoljni z delovanjem demokracije, čeprav se je zadovoljstvo v zadnjem desetletju vendarle nekoliko povečalo. Bistvenih sprememb glede zadovoljstva z lastnimi materialnimi razmerami, socialno varnostjo in stopnjo osebne varnosti ni zaznati, zadovoljstvo je večina ocenjevala s povprečno oceno dobro. V letošnjem letu, tako kot leta 2011, izrazito odstopa nezadovoljstvo s stanjem demokracije. Več kakor 50 odstotkov vprašanih je zelo nezadovoljnih ali nezadovoljnih s stanjem demokracije, skoraj tretjina ni ne zadovoljnih ne nezadovoljnih, le nekaj manj kot 17 odstotkov je zadovoljnih ali zelo zadovoljnih. Manjši premik navzgor pa vseeno je, saj je bilo slednjih leta 2011 le okoli deset odstotkov.

Živimo slabše kot 1991.

Politikom bi morali vzbujati skrb tudi odgovori na vprašanje, ali državljani po njihovi oceni živijo boljše, slabše ali enako kot pred 30 leti. Čeprav so ocene boljše kot pred desetimi leti, danes več kakor polovica vprašanih ocenjuje, da živijo slabše ali enako kot leta 1991. Nekaj manj kot 33 odstotkov pa, da živijo boljše. Leta 2011 je bilo stanje še slabše, saj je le 26,5 odstotka vprašanih ocenjevalo, da živijo boljše kot leta 1991. Letos bi tudi manj tistih, ki bi, če bi imeli možnost, da bi živeli v kaki drugi državi, to tudi izkoristili. Junija 2011 bi jih to možnost izkoristilo več kot 33 odstotkov, letos le še četrtina.

V tokratni raziskavi smo vprašali tudi, kateremu investitorju z območja nekdanje Jugoslavije bi dali prednost. Na prvo mesto je prišla Hrvaška. Lani je bila na drugem mestu za Srbijo.

Opozicija v vlado

Večjih premikov pa, kot rečeno, na aktualni politični sceni ni. Vlada še naprej "posluje" z zelo visokim odstotkom nezaupanja (66,1), kar je sicer nekoliko boljše kot pretekli mesec (70,2). Desus in SMC sta na lestvici strank še naprej med klinično mrtvimi, torej pod odstotkom podpore. Večina strank se giblje pri povprečju zadnjih treh mesecev, brez opaznih odstopanj. Nekoliko je podpora padla NSi Mateja Tonina, prav tako SD Tanje Fajon, nekaj majhnega sta izgubili tudi Levica Luke Mesca in SAB Alenke Bratušek. A kot rečeno, brez pomembnejših zdrsov. Le SDS Janeza Janše in LMŠ Marjana Šarca sta za malenkost izboljšali rezultat. Če bi bile volitve to nedeljo, bi opozicijsko zavezništvo brez kakršnekoli težave sestavilo parlamentarno večino in vlado. V DZ bi imeli skupaj 49 mest, z manjšinskima poslancema 51. Od strank sedanje koalicije bi se v DZ uvrstili le SDS in NSi, skupaj bi obvladovali 39 poslancev.

Dihanje za ovratnik

Violeta Tomič zapušča družbo najbolj priljubljenih politikov.
Robert Balen

Potem ko je zadnje mesece Novakova brez večjih težav obvladovala najvišje mesto na lestvici najbolj priljubljenih politikov, kjer je tudi ta mesec, pa se je pojavila težava: njen najresnejši tekmec, nekoč nesporni kralj lestvice, predsednik Pahor, ji diha za ovratnik. Fajonova je z malenkost slabšo oceno kot minuli mesec izgubila tretjo pozicijo, na katero se je zavihtel Zorčič. Večina je ohranila svoja mesta, Anže Logar je denimo pridobil pet mest in je pred desetouvrščenim Šarcem. Najslabše sta se odrezala Miha Kordiš in Violeta Tomič, ki zapuščata družbo najbolj priljubljenih politikov. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Zmago Jelinčič in Janša, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta