V Cankarjevem domu, ki ga vodi Uršula Cetinski, so v začetku meseca poudarili, da je uporaba čistilk in čistilcev, ki niso zaposleni v javnem kulturnem zavodu, ampak pri zunanjem izvajalcu, način delovanja, ki traja že leta. Z lanskoletnim razpisom za zunanje izvajalce čiščenja so tako predhodno prakso le nadaljevali. Zatrdili so tudi, da "pri kadrovskem načrtu javni zavodi nismo avtonomni, temveč smo odvisni od ustanovitelja, zato je zagotovo to vprašanje v prihodnje lahko predmet dialoga med vlado in sindikati".
Na ministrstvu za kulturo pojasnjujejo, da do sedaj od Cankarjevega doma pobude za zagotovitev finančnih sredstev za zaposlitev čistilk in čistilcev niso prejeli, ministrstvo pa sofinancira delovna mesta šestih čistilk in čistilcev. Dodajo, da so "pri sprejemanju sistemizacij direktorice in direktorji javnih zavodov avtonomni. V skladu z veljavno zakonodajo poda soglasje k sistemizaciji le svet javnega zavoda, ne pa tudi ministrstvo".
Sindikat Glosa in Delavska svetovalnica sta poziv k zaposlitvi čistilk in čistilcev ta mesec naslovila na vse javne zavode v kulturi. Na ministrstvu za kulturo ob tem pojasnjujejo, da ima od 73 javnih zavodov, ki jim sredstva za stroške dela zaposlenih zagotavlja ministrstvo, približno četrtina javnih zavodov med delovnimi mesti, ki jih sofinancira kulturno ministrstvo, tudi delovna mesta čistilk in čistilcev. Vsi ostali so se odločili, da za delo čiščenja uporabljajo delavke in delavce, zaposlene pri zunanjih izvajalcih. Za ta korak naj bi se večinoma odločili manjši javni zavodi. "Večina direktoric in direktorjev je tako odločitev sprejemala v času uvedbe varčevalnih ukrepov, ko se je število odobrenih zaposlitev, ki so bile financirane iz državnega proračuna, moralo zmanjševati," pravijo na kulturnem ministrstvu, ki je trenutno brez resorskega ministra in ga vodi minister za izobraževanje, Jernej Pikalo. Vseeno so na kulturnem ministrstvu mnenja, da je zaposlitev delavk in delavcev, ki dnevno opravljajo v javnih inštitucijah različna dela, a so zaposleni pri zunanjih izvajalcih, širši in sistemski. Zato so izrazili pričakovanje "da bo tovrstno zaposlovanje v javnih ustanovah sistemsko uredilo ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za sistem javnih uslužbencev".
Odločitev je na vodstvih javnih institucij
A na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Rudi Medved, poudarjajo, kot na kulturnem ministrstvu, da se vsak delodajalec samostojno odloča o zaposlovanju "v okviru veljavnih predpisov in upoštevaje finančni in kadrovski načrt". Delodajalec, dodajajo, je vsak javni zavod, agencija, sklad, občina ali država v primeru ožje državne uprave. Zato sistemskih rešitev onkraj sedanje zakonodaje ne pripravljajo: "Ministrstvo za javno upravo ne bo in ne more pripravljati nobenih sistemskih rešitev glede zaposlovanja outsourcanih delavcev. O tem bo moral v okviru svojih pristojnosti kot delodajalec in v okviru svojega finančnega načrta ter upoštevaje potrebe delovnega procesa odločiti vsak delodajalec v javnem sektorju samostojno. Menimo, da za realizacijo takih zaposlitev niso potrebne nobene posebne sistemske rešitve."
Prepričani so, da so svoj del prispevali že v noveliranju zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019. Ta v 60. členu omogoča, da se dovoljeno število zaposlenih v kadrovskem načrtu posrednega uporabnika proračuna letos poveča, in sicer če gre za zaposlitev oseb, ki opravljajo delo pri zunanjem izvajalcu dejavnosti, na katerega je bila ta dejavnost oziroma storitve, ki so trajne narave, prenesene iz posrednega uporabnika proračuna. "Čistilni servisi v te dejavnosti zagotovo sodijo," so prepričani na ministrstvu za kulturo. A dodajajo, da za ta namen v rebalansu proračuna ni načrtovanih posebnih sredstev. Opozarjajo celo na drugo težavo, da bodo morali zagotoviti dodatnih 9,4 milijona evrov za stroške dela trenutno zaposlenih, zaradi v preteklem letu sklenjenih sporazumov s sindikati javnega sektorja. A dodajajo, da bodo, v kolikor se bodo javni zavodi odločili za zaposlitev "outsourcanih" delavk in delavcev, prerazporedili sredstva, ki jih sedaj zagotavljajo javnim zavodom za splošne stroške delovanja, kamor sodijo tudi storitve čiščenja, med sredstva za stroške dela. Tudi na ministrstvu za javno upravo poudarjajo, da sedanja zakonodaja omogoča, da se vsak delodajalec ob izpolnjenih zakonskih pogojih odloči za zaposlitev "outsourcanih" delavcev.
Potencialni zadržek bi lahko bila veljavna ureditev, ki vodstva porabnikov proračuna – direktorice ali ravnatelje javnih zavodov, ministrice in župane – šteje za odgovorne, tako preškrkovno kot z njihovo funkcijo, da pri poslovanju ni "izkazan presežek odhodkov nad prihodki", razen če ta nastane "zaradi okoliščin, na katere odgovorna oseba posrednega uporabnika ne more vplivati". A upoštevajoč številne izračune, ki kažejo, da je neposredna zaposlitev delavk in delavcev ob dobrem in primernem upravljanju cenejša od "outsourcinga", bi morala biti odločitev o neposredni zaposlitvi "outsourcanih" delavcev in delavk v vseh javnih in državnih institucijah še toliko lažja.
