Državni proračun je imel v prvi polovici letošnjega leta brez interventnih ukrepov 800 milijonov evrov primanjkljaja, kar je 750 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Povišanje tega primanjkljaja je bilo po veljavnem proračunu sicer predvideno, je objavil fiskalni svet, ki ga vodi dr. Davorin Kračun.
V prvi polovici letošnjega leta se je v proračun nateklo za 0,6 odstotka več prihodkov kot v prvi polovici lanskega leta. Lani v primerjavi s predlani je bila ta rast bistveno višja, saj je dosegla 6,7 odstotka. Glavni razlog za nižjo letošnjo rast je umirjanje gospodarske dejavnosti, kar se odraža v nižjih obračunih davka na dohodek pravnih oseb in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.
K skromnejši rasti prihodkov od dohodnine glede na enako obdobje lani prispeva tudi nižja rast mase bruto plač in s tem dohodnine od dohodka od zaposlitve. Upočasnitev izhaja tudi iz dejstva, da so bili letos dohodninski razredi usklajeni z inflacijo, v lanskem letu pa ne, ugotavlja fiskalni svet. Tudi rast prihodkov od DDV je nižja kot v enakem obdobju lani, prihodki od trošarin so medletno nižji že od začetka lanskega leta. Zaradi počasnega črpanja sredstev iz finančne perspektive 2021-2027 so bili v prvih šestih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani prilivi evropskih sredstev za okoli desetino nižji.
11,5
odstotka je znašala rast proračunskih odhodkov v prvi polovici leta
Rast proračunskih odhodkov je v prvi polovici leta znašala 11,5 odstotka, medtem ko so bili v enakem obdobju lani višji za 9,3 odstotka. K letošnji rasti je največ prispevalo povečanje plač zaradi reforme plačnega sistema v javnem sektorju. Investicije so bile medletno višje za okoli 3 odstotke, kar je precej manj od projekcij, po katerih naj bi se v celotnem letu povišale za skoraj 60 odstotkov. Precej višje so investicije na področju obrambe, vidno pa so se znižale investicije v cestno in železniško infrastrukturo. "Pomemben del investicijske aktivnosti države poteka zunaj državnega proračuna, tudi preko proračunskih skladov. Sklad Načrta za okrevanje in odpornost je v prvi polovici leta tako skoraj podvojil obseg investicij na okoli 140 milijonov evrov," ugotavlja fiskalni svet.
Primanjkljaj celotnega sektorja država je v prvem četrtletju letos znašal 3,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je za 2,8-odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. To je predvsem posledica počasnejše rasti prihodkov in hitrejše rasti izdatkov. Ministrstvo za finance za vse leto 2025 pričakuje primanjkljaj 1,9 odstotka BDP. Bruto dolg sektorja država je konec prvega četrtletja letos znašal 69,9 odstotka BDP, kar je enako kot pred letom dni. Po projekcijah ministrstva za finance naj bi delež bruto dolga ob koncu leta 2025 znašal 66 odstotkov BDP.
Zaradi številnih negotovosti glede makroekonomskih gibanj bi vlada morala pri pripravi rebalansa državnega proračuna za leto 2026 in predloga proračuna za leto 2027 po mnenju fiskalnega sveta previdno načrtovati davčne prihodke in realistično predvideti črpanje evropskih sredstev. Preprečiti bi morala precenjevanje izdatkov, ki med drugim omogoča neučinkovito porabo, zlasti za investicije.
Fiskalni svet vladi prav tako sporoča, da bi morala nasloviti dolgoročna tveganja za javne finance in jih ne še povečevati. Sprejetje pokojninske reforme bi ta tveganja po njegovi oceni pomembno zmanjšalo. Ob tem bi se morali odločevalci vzdržati sprejemanja ukrepov, ki so všečni v predvolilnem obdobju, a imajo srednjeročno negativne javnofinančne posledice. "Ključno dodatno tveganje pa predstavlja predvideno povečanje obrambnih izdatkov. Zato je nujno jasno opredeliti namen in obseg s tem povezane dodatne porabe ter določiti ukrepe, ki bodo preprečili poslabšanje javnofinančne vzdržnosti," v mesečni informaciji navaja fiskalni svet. Za doseganje javnofinančne vzdržnosti bi vlada v proračunih za leti 2026 in 2027 morala zagotoviti zniževanje dolga sektorja država.
V pol leta le petina plačil za obnovo
V Sklad za obnovo po poplavah je bilo v prvi polovici leta nakazanih okoli 220 milijonov evrov zaradi plačila davka na bilančno vsoto bank in višje stopnje davka na dohodek pravnih oseb. Sklad je konec junija razpolagal z okoli 700 milijoni evri. Iz sklada pa je bilo izplačanih 85 milijonov evrov, od tega 40 milijonov evrov za nadomestitveno gradnjo, 17 milijonov evrov za državno cestno infrastrukturo in 16 milijonov evrov za lokalno infrastrukturo. Poleg sredstev sklada je bilo za obnovo izplačanih še okoli 20 milijonov evrov iz integralnih sredstev državnega proračuna. "V prvi polovici leta je bila tako za obnovo realizirana le slaba petina vseh predvidenih odhodkov," navaja fiskalni svet.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
