Veter, veter in še enkrat veter! Najbrž ga imamo polno kapo, toliko ga že kar nekaj časa nismo bili deležni. Morda bo kdo rekel, da bi se spet splačalo razmisliti o vetrnih elektrarnah pri nas. Ampak to je podobno razmišljanje kot takrat, ko je zima prijazna s snegom in nas navede na misel, da je škoda, ker so toliko manjših smučišč zaprli zaradi zelenih zim. Ne, Slovenija ni vetrovna dežela in lokacij, ki bi bile primerne za vetrne elektrarne, imamo malo. Recimo, da bi bil izplen elektrike tam dober. Koliko bi je na ta način dobili? Zelo majhen odstotek naše porabe. Je torej smiselno uničiti še ta območja, ki so praviloma na območjih kolikor toliko ohranjenega naravnega okolja, ali iskati druge sonaravne vire za pridobivanje elektrike, ki bi nam dali več?
Dvakrat se je zgodil zelo podoben vremenski proces. Nad osrednjim Sredozemljem je nastal ciklon, nad Alpami se je krepilo območje visokega zračnega tlaka. In mi (no, ne samo mi), smo bili v primežu teh dveh. Bližje ko sta si ciklon in anticiklon ter večja ko je razlika v zračnem tlaku, močnejši je veter. Na krajevne vetrovne razmere pa vplivajo tudi hribi, oblačnost in padavine. Vse to nekako vemo, vse to vam je najbrž že, vsaj približno, znano, saj smo o tem meteorologi že večkrat govorili. A zakaj je ciklon nastal ravno tam, kjer je?! Ker če bi bil dlje od nas, bi bil tudi veter šibkejši. In ali se je v preteklosti to že dogajalo ali se sedaj pogosteje? Žal nimam statistike, kako pogosto so v Sredozemlju nastajali cikloni in kje, recimo, v zadnjih petdesetih letih, da bi lahko argumentirano odgovoril na zadnje vprašanje. Sploh pa, zakaj sredozemski ciklon nastane prav tam, kjer nastane?! Pač zaradi smeri potovanja vremenske motnje, zaradi moči zračnih tokov, ki se ob prehodu čez Alpe zavrtinčijo zaradi smeri zračnih mas, ki prodrejo nad Sredozemlje. In ti prodori so vsakič malo drugačni, odvisno od tega, kakšen vzorec vetrov imamo nad Atlantikom in zahodno Evropo, kako se ti spreminjajo na svoji poti do prvih resnih gorskih grebenov, kot so Alpe in Pireneji, in kako ti nato vplivajo na dogajanje v ozračju oziroma ga spremenijo.
Če ne bi imeli Alp, če bi bile ravne, in najbrž tudi že prej Pirenejev, sredozemski cikloni ne bi nastajali. Vremenska motnja bi se nad ravnino nemoteno pomikala naprej proti vzhodu. Morda bi prišlo do manjših motenj zaradi prehoda s kopnega nad morje in obratno, a verjetno bi bil ta vpliv prešibak, da bi povzročil, da bi se zrak zavrtinčil v nov ciklon. Tokrat se je to zgodilo dvakrat zaporedoma, na srečo drugič za naše kraje manj usodno. So pa v drugem primeru imeli viharno burjo na Hrvaškem, posledica ciklona pa je bilo tudi obilno sneženje v Apeninih nad srednjo Italijo. Mi pa prehajamo v vetrovno mirnejše čase, ki bodo spet nekoliko ugasnili misli o izkoriščanju vetrovne energije pri nas.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
