Tole je razmišljanje meteorologa, ki se, roko na srce, ne spozna globoko v ekonomsko teorijo in prakso. A razmišljamo vsi, tako si predstavljam. Pogosto slišimo, da so plače zaposlenih v Sloveniji preobremenjene z davki in da zato zaslužimo manj kot v primerljivih državah okoli nas in da nam zaradi tega sposobni kadri bežijo v tujino. Žal je tako, da brez davkov ni splošnega državnega servisa, ni cest, javnega prevoza in še česa. Seveda je tu pomembno, kako se z javnim denarjem gospodari, najbrž bi z boljšim gospodarjenjem tudi z manj denarja lahko naredili več.
Nekateri predlagajo, da bi davčno razbremenili višje plače oziroma da bi uvedli mejni zgornji znesek, ki bi ga še progresivno obdavčili. To naj bi povišalo prejemke tistih, ki zaslužijo največ, kar naj bi bili predvsem najsposobnejši kadri oziroma ljudje, ki delajo na najodgovornejših delovnih mestih in sedaj iščejo boljši zaslužek v tujini. Predstavljam si, da gre za neto plače nad okoli 5000 evrov ali okvirno tu nekje. Po svoje je logično, da je plača motivator za delavca, da bo delal dobro in zavzeto, odgovorno. A na višje prejemke se hitro privadimo, in če nam je na začetku zadoščalo 5000 evrov, se nam čez leto, dve to ne bo zdelo ne vem koliko. Sam sem s plačo državnega uslužbenca, ki še zdaleč ne dosega 5000 evrov (naj mi bo oproščeno, ta znesek sem kar iz zraka potegnil), do sedaj čisto solidno preživel. Ker sem imel to srečo, da mi ni bilo treba skrbeti za stanovanje, sem celo nekaj prihranil. Razmišljam, kaj bi pridobil, če bi zaslužil vsaj dvakratnik svoje plače. Bi živel bolje, bolj kakovostno? Kaj bi se izboljšalo v mojem življenju, je toliko višja plača res pomemben faktor? Ljudje, ki že sedaj zaslužijo veliko, bi zaslužili še več. Bi si nakupili še več stanovanj, ki bi potem ostala prazna? Zida se večinoma za take, no, nekateri si mukoma kupijo stanovanje, zato da bodo v njem živeli, ja, tudi taki obstajajo. A če pomislim, ne živiš prav nič bolje, če imaš eno stanovanje, dve ... kot naložbo.
Aja, pa namesto na Jadran lahko potuješ večkrat letno po svetu in se malo razgledaš. Nujno za osebnostno rast in osebno srečo. In pri tem neskončno povečuješ svoj ogljični odtis (ki je tako ali tako "fake", a ne?). Pa kupuješ jagode, paradižnik, mango, bučke sredi zime, kar je spet res pomembno za zdravje in osebno srečo, za popolne odnose v zakonu in družini. In spet smo pri trošenju, ki, ne po malem, ampak znatno, uničuje naš edini svet, ki ga imamo. Da o avtomobilih niti ne začnem. Saj sam sem, pri več kot dvakrat nižji plači, podoben. Ker dosti kolesarim, imam več koles. Resnici na ljubo sem pomanjšan vzorec vseh, ki imajo jahto, velike in požrešne avtomobile, več stanovanj. Na srečo takih ni toliko, a če bi polovica Zemljanov trošila toliko kot jaz, bi bilo stanje na našem planetu verjetno še dosti slabše, kot je. Zakaj torej še višje že tako visoke plače?! Je to okoljsko in človeško vzdržno? Kdaj je dovolj? Ob kako visoki plači bomo zadovoljni? Že zato se mi ne zdi smiselno niti pomembno, da bi najbolje plačani zaslužili še več, čeprav bi morda nekateri od njih za pošteno delo res morali dobiti več. A najbrž ne denarja, ampak česa drugega. To mi je res že dolgo ležalo na duši!