Maj končujemo v velikem stilu. S plohami in nevihtami, nalivi. Kar ne moremo se posloviti od njih, letos je vode preveč. Sicer na pogled to ni čisto res, saj je vse okoli nas tako zeleno in bujno, kot že dolgo ni bilo! No, ne godi vsem enako, a rastline se ne pritožujejo. Ljudje smo tisti, ki stvar zapletemo. Kaj koristi kmetu visoka trava, ki raste hitro kot že dolgo ne, ko pa je ne uspe pospraviti! Sicer ne vem, kako to počnejo v krajih, kjer je tako vreme precej pogostejše kot pri nas, morda so bolj trdoživi, morda nimajo izbire, a z mokro travo res ne vemo, kaj bi z njo. Če se ozrem na vrt – tiste vrtnine, ki ljubijo sonce, so maja odnesle kratko. Paradižniki, jajčevci, feferoni dobesedno prosijo za vsak sončni žarek. Polži so v ofenzivi, kdo bo zmagal - oni ali mi?
Res nekoliko neznačilen zaključek pomladi za naše kraje. Zaključek pomladi? Saj res, junija se začne meteorološko poletje. Pa še nismo imeli niti enega dne, ko bi se temperatura vsaj približala tridesetici. Saj s tem ne bi bilo nič narobe. Če pogledamo povprečne dnevne temperature, skoraj idealno sledijo dolgoletnemu povprečju, ne boste verjeli! Celoten mesec je celo malenkost nadpovprečno topel, čeprav najbrž res nimamo takega občutka. Kajti svoje so opravile tudi padavine, še posebno, kako pogoste so bile, predvsem v notranjosti Slovenije. In če pogosto dežuje, so, logično, tudi oblaki pogostejši. In pri enaki temperaturi nam je ob sončnem vremenu seveda topleje kot ob oblačnem. V Ljubljani je bilo sončnih ur za okoli 20 odstotkov manj kot običajno, predvsem na Primorskem pa je ta količina skoraj poravnana s povprečjem. Tam je bil zato maj tudi za stopinjo pretopel, padavin je bilo tudi nekako v povprečni količini.
A vendarle vas bi težko prepričal, da letošnji maj ni premoker in prehladen. Ampak očitno bi držalo le prvo, pa še to za območje brez Primorske. Maj, kot je nekoč že bil. Kajti včasih vročina ni bila značilna za maj. Se pa kaže luč na koncu predora: od torka ali srede bo vsaj nekaj časa suho vreme! Kako ga bomo veseli, ja, tudi meteorologi! Prav nič nas ne veseli ves čas tehtati, ali bo ali ne, kje in kdaj, pa koliko … Vsaka nevihta skoraj že zalije kakšno klet, če drugega ne, človek sploh ne more več uživati v bliskanju in grmenju. Saj vem, da se nekateri bojite teh pojavov, sploh razumem tiste (in poznam jih nekaj), ki so jim strele že naredile kakšno škodo. A po drugi strani so to slikoviti naravni pojavi, v katerih pa je, globoko v sebi, težko uživati, če vemo, kaj lahko povzročajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
