Vreme je z našim življenjem kar tesno povezano, to ni nič novega. Nekateri ga občutijo bolj, drugi manj. Nekateri se nad njim jezijo, kadar jim ne ustreza, drugi pa šele na računalniškem zaslonu ugotovijo, kako je zunaj. In najbrž nas, vsaj po malem, vse zaskrbi, ko "slišimo" oranžno barvo vremenskega opozorila. No, pred meglo še nismo imeli opozorila. Megla se zdi prav zaspan, miren vremenski pojav, bolj kot ne nekaj motečega, neki vremenski nebodigatreba. Sploh pozno jeseni in pozimi, ko željno čakamo tiste kratkotrajne sončne žarke, pa nam jih nekaj ali pa tudi vse ukrade ta presneta megla.
Poleti je drugače, vsaj jaz tako občutim. Ni lepšega, ko v času visokih dnevnih temperatur sonce posije nekoliko kasneje in megla deluje kot jutranja zaščita pred prehitrim segrevanjem zraka. Prinaša tudi osvežujočo vlago, ki je poleti, sploh v bolj sušnih in vročih dneh, še kako dobrodošla. Dve strani istega pojava, odvisno, kdaj nastane. Ponekod megle skorajda ne poznajo. Tam nekje vmes, med hribi in ravnino. Previsoko so, da bi jih "zalila" kotlinska megla, in prenizko, da bi bili v oblakih, kadar ti nizko visijo nad nami. No, tudi tam se včasih pojavi, a res bolj redko. To je megla, del vremena.
Je pa megla tudi beseda, ki z vremenom nima kaj dosti skupnega, no, vsaj malo nakazuje na njene lastnosti. Nekateri ljudje radi "prodajajo meglo". Prav hecno je, če si skušamo take izraze predstavljati dobesedno. Le kdo bi jo kupil?! Morda poleti, kot sem prej omenil, ampak nasploh si meglo res malokrat prav zaželimo. Omejuje nam pogled, razglede, zoprno vlažna je, skratka, ne bi je ravno hvalili. In kako bi meglo prodajal? Bi vzklikal: "Dobra domača megla, gosta in vztrajna. Znižana cena, če jo kupite za en teden, dobite deset odstotkov popusta! Za upokojence ob torkih še dodatnih pet odstotkov."? Ali pa: "Zagotovljeno traja vsaj do desete ure dopoldne, če ne, vam vrnemo denar."
Nekateri ljudje radi "prodajajo meglo". Le kdo bi jo kupil?!
A ni le prodajanje megle. Včasih radi nekatere stvari nekoliko "zameglimo", naredimo nejasne. Zakrijemo. In megla je kot nalašč za to. Seveda v besedah, da ne bo pomote. Tudi krajinski slikarji so kdaj radi naslikali zamegljeno ozadje osrednjega prizora slike. Kdo bi se posvečal temu, kar je tam zadaj, ko pa je bistvo spredaj. A če ozadja ne bi bilo, bi bila slika nekam prazna, pusta. Megla kot mašilo? Morda. Uboga megla, kako jo zlorabljamo, sama ni nič kriva, če je v našem izražanju tako uporabna. Sicer pa je včasih megla prav romantično lepa, brez nje bi bili prizori, ki jih uzremo, čisto običajni. Pa tudi v prenesenem pomenu je ne uporabljamo vedno le v slabšalnem pomenu. Seveda pa avgust ni ravno po megli znan mesec, ta čas šele prihaja. Megla se avgusta pojavlja le po dežju in pa v tistih najbolj megleno zakrknjenih kotlinah, če je zrak dovolj vlažen.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
