Četrtkovo jutro je bilo vremensko kar zanimivo. Jutranje temperature so zvenele, kot da bi se pri meritvah zmotili. V Prekmurju, ponekod na Štajerskem in na Koroškem je bilo tudi do minus 8, marsikje pa tudi nad 5 °C. Če bi pogledali podrobneje, bi videli, da so bile višje temperature vezane na veter in oblačnost. Že v sredo je ponekod pihal jugozahodnik, ki je spihal hladen zrak, ki se je pred novim letom ob temperaturnem obratu zadrževal po nižinah. Kjer so nižine bolj odprte ali pa je pokrajina bolj hribovita in gričevnata, lahko veter hitreje spiha hladen zrak pri tleh, kjer pa so kotline in doline pred jugozahodnikom zaščitne s hribi, to traja dlje časa. Koroška je značilna pokrajina, ki leži v zatišju pred jugozahodnimi vetrovi. Kadar se tam po dolinah nabere hladen zrak, lahko jugozahodnik piha tudi več dni, pa se ne zgodi nič – kot da bi bili nekje v drugem svetu. Seveda morajo biti noči jasne, da se zrak sproti tudi ohlaja in se plast hladnega zraka pri tleh obnavlja, vzdržuje. Druga zgodba je Prekmurje, ki je del velikega Panonskega bazena, kot pravimo. Ko se v Panonski nižini nabere hladen zrak, je to res ogromna gmota, ki je zlepa kaj ne premakne. Prekmurje pred jugozahodnikom nekoliko ščitijo tudi Slovenske gorice. Gričevje je sicer nizko, a včasih povsem dovolj visoko, da pomaga vzdrževati plitvo plast hladnega zraka nad prekmursko ravnico. Predstavljajte si vodo namesto hladnega zraka. Ko pride topel veter čez gričevje, bi se spustil v nižino na drugi strani, a zadene na "gladino" hladnega zraka in se pomika po njej naprej. Kot bi zadrsal na gladki površini. Če je temperaturna razlika večja, če je ozračje stabilno, včasih traja kar dolgo, da topli zrak "poliže" hladnejšega in ga odrine, premeša. V četrtek se je to zgodilo šele popoldne, pa čeprav je bil veter kar izrazit. To so vremenski "sladkorčki", ki delajo vreme zanimivo. V Ljubljanski kotlini je bilo nekaj vmesnega. Hladen zrak se je pred jugozahodnikom umaknil že v torek, a se je zaradi jasne noči spet nekoliko ohladilo, ne pod ničlo, a zjutraj sta bili v Ljubljani dve stopinji, na Katarini jih je bilo šest. A se je ta temperaturni obrat hitro premešal. K temu je pripomogla tudi oblačnost, ki je preprečevala, da bi se prizemna plast zraka še naprej hladila (oblaki delujejo kot topla greda). Včasih je prav neverjetno, kako trdovratna so jezera hladnega zraka. Če je ozračje mirno, se seveda pozimi ne zgodi nič, sonce je prešibko, da bi jih razkrojilo. Pa še kadar zgoraj piha, veter nima lahkega dela.
