Luka Mlakar
Premier Janez Janša je v državnem zboru zadnjič v tem mandatu odgovarjal na poslanska vprašanja. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je premierja povprašala o vladnih ukrepih in stališčih do rasti cen energentov in življenjskih potrebščin, s posledicami katerih se soočajo državljani. Nepovezana poslanka je poudarila, da cene energentov naraščajo že od lanskega septembra, vlada pa da od takrat ni sprejela nobenega sistemskega ukrepa za njihovo zajezitev. "Sistemski ukrepi so tisti, ki na dolgi rok rešujejo neko situacijo, a kolikor vem, v Sloveniji nimamo vrelcev nafte, ki čakajo, da jih začnemo črpat," je dejal predsednik vlade.
Janša: Panika ni potrebna, na svetu je dovolj nafte
Janša je v povezavi z vedno višjimi cenami pogonskih goriv pojasnil, da bo vlada na podlagi zakona o reguliranju cen še danes sprejela uredbo, s katero bo določila najvišje cene naftnih derivatov na bencinskih servisih po državi. "Od jutri naprej bodo cene regulirane, sledile bodo povprečju cen v zadnjih sedmih dneh, ki se izračunava na podlagi evropske metodologije," je povedal predsednik vlade in poudaril, da bo vlada preprečila špekulacije na trgu. Ob tem je opozoril, da vlada ne more določiti bistveno nižje cene goriva, kot so trenutno v sosednjih državah, saj bi bili sicer vsi bencinski servisi v obmejnem pasu zasedeni s tujci, prebivalci Slovenije pa tako sploh ne bi mogli napolniti rezervoarja.
Janša je spomnil, da se je prejšnji teden na bencinskih črpalkah zavladala panika, kar se je odražalo tudi v šestkrat večji prodaji oziroma porabi goriv kot v normalnih razmerah. "Če se bo povzročala takšna panika kot prejšnji teden, potem zalog ne bo nikoli dovolj. Nobena panika ni potrebna, naftnih derivatov je na svetu dovolj," je poudaril Janša. Premier je priznal, da zaradi ruske vojaške agresije na Ukrajino trenutno prihaja do motenj v preskbi z naftnimi derivati, a dodal, da ruska nafta na svetovnih trgih predstavlja samo 12 odstotkov celotne ponudbe. Po njegovih besedah trenutno potekajo aktivnosti za nadomestitev ruske nafte, v povezavi z diverzifikacijo preskrbe z nafto in zemeljskim plinom pa je bilo veliko ukrepov pripravljenih tako na evropski kot tudi v nacionalni ravni.
Za bencin 1,503 evra, za dizel pa 1,541 evra
V skladu z Janševimi napoedmi je vlada danes določila najvišje maloprodajne cene goriv. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo treba od torka odšteti 1,503 evra, za liter dizla pa 1,541 evra, je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ukrep bo veljal 30 dni. "Cilj je, da umirimo stanje na trgu pogonskih goriv," je pojasnil Počivalšek. Zatrdil je, da je goriva v Sloveniji dovolj ter da se potrošnikom ni treba bati pomanjkanja. Cene goriv v svetu rastejo iz več razlogov. Povpraševanje po energentih in s tem po pogonskih gorivih se je namreč povečalo, poleg tega jih potiska navzgor vojna v Ukrajini. "Nekateri naši dobavitelji oziroma trgovci so bili preveč in predlogo vezani samo na rusko nafto," je po poročanju STA poudaril Počivalšek.
"Nekatera tradicija umre težko in naveze delujejo"
V Sloveniji bodo po njegovih besedah ukrepi na tem področju potrebni za nekoliko daljši čas, saj so nekateri največji prodajalci naftnih derivatov kljub opozorilom tudi za letošnje leto v glavnem podpisovali pogodbe za rusko nafto. "Nekatera tradicija umre težko in naveze delujejo," je glede tega dejal Janša. Po njegovih besedah je v tem trenutku nekoliko težje oziroma nemogoče po enaki ceni dobiti nafto od drugod, vendar bo ta prišla, Slovenija pa ima dovolj zalog tudi v primeru, če bi bile dobave bistveno motene. Predsednik vlade je ob tem dodal, da je vlada že zdavnaj znižala trošarine na najnižjo možno stopnjo. "Iz blagovnih rezerv pa bomo intervenirali, ko bo derivatov zmanjkovalo. Blagovnih rezerv ne moreš uporabiti za to, da vplivaš na cene na trgu," je dejal Janša in dodal, da bo vlada sicer posegla tudi po tem ukrepu, če bo to potrebno.
Cene naftnih derivatov so bile v Sloveniji pred leti že regulirane, država pa jih je postopoma začela sproščati pred sedmimi leti. Aprila 2016 je najprej sprostila oblikovanje cen 100-oktanskega bencina in kurilnega olja, novembra 2016 oblikovanje cen 95-oktanskega bencina in dizla na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah, oktobra 2020 pa je sledila še liberalizacija vseh preostalih cen pogonskih goriv. V povezavi z besedami Sluge, da se vlada na rast cen ne odziva, pa je Janša spomnil na nedavno sprejeti zakon, ki prinaša dodatek za blažitev energetske blaginje za določene skupine prebivalcev, medtem ko vsi odjemalci v teh dneh prejemajo nižje položnice za električno energijo. "Vlada je zamrznila plačevanje omrežnine in še nekaterih drugih dajatev, zato je strošek za ljudi bistveno manjši in bo tako še nekaj čas ostalo," je dodal predsednik vlade.
Jerca Korče premierju ni zastavila poslanskega vprašanja
Poslanka LMŠ Jerca Korče bi morala premierju danes zastaviti vprašanje o družbeno-političnih razmerah v državi, a so se v LMŠ svojemu poslanskemu vprašanju odpovedali. Korčetova je Janšo kritizirala, da se na eni strani hvali z visoko gospodarsko rastjo in nizko brezposelnostjo, na drugi strani pa visoko inflacijo in draženje energentov pripisuje dogajanju na globalnem trgu. "Kot odgovor na draženje hrane, ki se nam dogaja, dobimo cinične izjave tipa, pač ne boste izbirali med desetimi vrstami rogljičkov. Predčasno na eni strani zapušča preiskovalne komisije državnega zbora in se ne udeležuje obravnav na sodišču, češ da nima časa. Na drugi strani pa ima čas, da več ur preživi na Twitterju," je poudarila Korčetova, ki je premierju očitala preračunljivost, cinizem in dvoličnost. "Ker bi moje današnje vprašanje hkrati pomenilo tudi možnost, da predsednik vlade poda odgovor, ki bi pomenil še dodatno manipulacijo, izkrivljanje resnice in vnašanje še več zmede, se v LMŠ današnjemu poslanskemu vprašanju zaradi teh razlogov odpovedujemo," je dodala Korčetova.
Premier: V Ukrajini se ne dogaja samo vojna, ampak tudi etnično čiščenje
Poslanca SDS Branka Grimsa je medtem zanimalo, kako sta Slovenija in EU pripravljeni na varnostne, energetske in politične spremembe po ruski agresiji na Ukrajino. Grims je poudaril, da je bila Slovenija nedavno izpostavljena kot najbolj varna država v Evropi in ena od najbolj varnih držav na svetu, ruski vojaški napad na Ukrajino pa da postavlja vprašanje, kako bomo ohranili to varnost. Janša je poudaril, da se bo vojna v Ukrajini končala, ko bo ta država sama oziroma s pomočjo, ki jo prejema, dovolj močna, da bo zaustavila prodor ruskih vojaških enot, šele takrat pa bodo stekla resna pogajanja med Kijevom in Moskvo. Po njegovih besedah je zato treba pomagati Ukrajini, saj se tam borijo za varnost in blaginjo celotne Evrope.
Janša je poudaril, se v Ukrajini ne dogaja le vojna, ampak gre za "etnično čiščenje" priobalnih mest ob Črnem morju. Razmere je zato primerjal s tistimi med vojno v BiH v prvi polovici devetdesetih let. Če bo Rusija šla naprej, se bo vzpostavila nova železna zavesa z vsemi varnostnimi in ekonomskimi posledicami, je opozoril predsednik vlade in poudaril, da se je na dan, ko je Rusija napadla Ukrajino, "svet spremenil, ampak mi tega v glavnem še nismo dojeli". Po njegovih besedah je še veliko ravnanj in ocen, ki ne gredo v korak z razmerami, kot pozitivno pa je označil prepričljivo večino, ki je v Generalni skupščini Združenih narodov podprla obsodbo ruske agresije. Glede varnostnih razmer pa je dejal, da varnost lahko zagotavljamo na dva načina, in sicer da krepimo lastno moč in da poskušamo zmanjšati tveganja iz okolice. Ob tem je dodal, da se je v preteklosti za vojsko namenjalo premalo sredstev, kar se skuša zdaj popraviti. "Zdaj, ko grmi v okolici, se zavedamo, kako tragično resne so bile v preteklih letih ocene o nepripravljenosti Slovenske vojske."
Janša: Tuji delavci prihajajo zaradi pomanjkanja delovne sile
Prvak SNS Zmago Jelinčič je predsedniku vlade postavil poslansko vprašanje v zvezi z romsko problematiko, priseljevanjem in "reklamiranjem" LGTBQI ideologije v šolah. Zaradi ksenofobnih in homofobnih izrazov mu je predsednik državnega zbora Igor Zorčič izrekel opomin. Janša pa je Jelinčiču odgovoril, da se je vlada ukvarjala tudi z romsko problematiko in poudaril, da se je število kaznivih dejanj na kritičnih območjih zmanjšalo za od 15 do 20, v Kočevju pa tudi za 30 odstotkov. Ko gre za priseljevanje, je Janša dejal, da delavci migranti iz tujine k nam prihajajo na povabilo podjetnikov, saj delovne sile primanjkuje. Ob tem je izrazil zadovoljstvo z učinki zakonodaje, po kateri ni več mogoče, da ima večje število priseljencev na enem samem naslovu prijavljeno prebivališče. Glede zadnjega dela Jelinčičevega vprašanja pa je Janša dejal, da smo v zadnjih letih v Sloveniji opazovali prakso, ki je v nasprotju z zelo jasno zakonsko in tudi ustavno ureditvijo. "V slovenski ustavi namreč piše, da je izključna pravice staršev, da odločajo o moralni vzgoji otrok," je dejal predsednik vlade in dodal, da je bila ta pravica v določenih primerih, ki so bili javno znani, v šolskem sistemu kršena in pristojne institucije niso ukrepale.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
