Ljubljanski župan Zoran Janković je na redni tedenski novinarski konferenci odgovarjal na dodatna vprašanja glede pisma podpore srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću. Ponovil je, da je pismo poslal le v lastnem imenu, njegova glavna želja pa sta mir in stabilnost v Srbiji. Glede nasprotovanja v javnosti vztraja, da ima vsak pravico do mnenja.
Govoril sem izključno v svojem imenu, brez pooblasti kogar koli, je Janković ponovil pojasnila, ki jih je dal že v ponedeljek, med drugim na obeh osrednjih večernih informativnih oddajah na Televiziji Slovenija in POP TV. Pismo je imelo sicer glavo župana Mestne občine Ljubljana, podpisan pa ga je kot Zoran Janković. "Moja odločitev, moje pismo," je bil ob tem jasen župan. Priznal je, da bi mu bilo veliko lažje, če pisma ne bi poslal. A to je naredil in za tem stoji, je pristavil.
Kako je Vučić pismo razumel in kaj je z njim naredil, pa da je zadeva srbskega predsednika, ki je v zadnjih tednih pod velikim pritiskom zaradi množičnih protestov po državi. Vučić je sicer Jankovića po prejemu pisma poklical, a župan danes vsebine pogovora ni želel razkriti. Ponovil pa je, da sta s srbskim predsednikom prijatelja.
Sobotnemu protestu v Ljubljani ne nasprotuje
Janković je bil sicer zaradi pisma deležen številnih kritik v javnosti. Kritiko na račun Jankovića sta v ločenih peticijah izrazili skupini uglednih javnih oseb iz Ljubljane, spričo javne podpore in ponujene pomoči župana srbskemu predsedniku je s položaja protestno odstopila komisija za podelitev Župančičevih nagrad, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture. Za soboto je napovedan tudi protest, ki ga pripravlja Participativna ljubljanska avtonomna cona - Plac.
Janković je danes zatrdil, da ne nasprotuje protestom, ki da so nekaj povsem normalnega po vsej Evropi. Tako je izpostavil, da ni v pismu niti z besedo napadel protestnikov po Srbiji, nima pa tudi ničesar proti sobotnemu protestu v Ljubljani, protestniki so pred Mestno hišo dobrodošli. Znova je medtem obsodil vsakršno nasilje na protestih, na kateri koli strani. Ne nasprotuje niti vsebini omenjene peticije javnih oseb z naslovom Ne v našem imenu, saj da ima vsak pravico do svojega mnenja. A če imajo to pravico oni, jo imam tudi jaz, je ponazoril.
Na vprašanje, kaj ga je motiviralo, da je poslal pismo Vučiću, je kot svoja primarna željo in vodilo izpostavil mir in stabilnost v Srbiji in širši regiji. Ponovil je, da ima s Srbijo že 25 let izkušenj, tako iz časov vodenja trgovca Mercator kot v času županovanja Ljubljani. Srbija je v času, ko je predsednik tam Vučić, po Jankovićevih besedah dosegla izjemen razvoj, to pa po njegovem prepričanju dokazujejo številni parametri. Gospodarski razvoj pa je potreben tudi za razvoj demokracije, je dodal.
Na opazko, da Srbija kljub razvoju ni demokratična in svobodna država, zadnje volitve pa da so bile tudi po oceni EU nepoštene, je odgovoril, da se ne strinja, da Srbija ni svobodna država. Kot pravi, ni slišal, da bi EU sprejela kakšne ukrepe proti Srbiji, tudi evropski voditelji pa da poudarjajo pomen miru in stabilnosti v državi in regiji.
Absolutno pa se bodo morali državljani Srbije odločiti, koga želijo imeti na oblasti, da bo zagotavljal mir, stabilnost in razvoj je zatrdil Janković. Parlamentarne volitve v Srbiji pričakuje še pred majem, želi pa si, da bi protestniki in predstavniki oblasti sedli za mizo in se začeli pogovarjati.
Na strani protestnikov, ki ga s sposobnostjo mobilizacije fascinirajo, si želi, da bi iz množice vzšlo nekaj voditeljev, ki bi lahko oblikovali jasen program. Po njegovem razumevanju je sicer srbska vlada večino glavnih takojšnjih zahtev protestnikov že uresničila.
Situacija je zanj težko razumljiva
Že minuli torek je Zoran Janković na novinarski konferenci označil Aleksandra Vučića za svojega dobrega prijatelja in dejal, da je trenutna situacija v Srbiji zanj težko razumljiva. Dodal je, da si želi, da bi se stanje v državi uredilo, ter da se študenti in dijaki vrnejo v šole.
Pismo podpore je Janković poslal v času, ko se v Srbiji vse bolj krepijo študentski protesti, kot tudi javna podpora protestom doma in v tujini.
Njegovo pismo podpore ne pomeni, da je proti študentom, je izpostavil v sinočnjih oddajah Odmevi na TV Slovenija in 24ur zvečer na Pop TV. Poudaril je, da podpira proteste v Srbiji in obsoja vsakršno nasilje nad protestniki. "V demokratični družbi ima vsak pravico do svojega mnenja," je še dodal. Namen pisma je po njegovih besedah spodbuditev obeh strani k skupni točki oziroma pogovoru.
Premier Robert Golob je glede Jankovićevega pisma dejal, da ima vsak pravico do svojih osebnih stališč, sicer pa notranjepolitičnih razmer v Srbiji ne želi komentirati. Kasneje so iz kabineta predsednika vlade sporočili, da se Golob od vsebine županovega pisma distancira in ga ne podpira.
Že prejšnji teden se je odzvalo tudi zunanje ministrstvo, ki je sporočilo, da pismo ne predstavlja uradnih stališč Slovenije.
Kučan ima pravico do svojega mnenja
Janković je bil sicer v teh dneh deležen številnih kritik tudi v javnosti in s strani vidnih Slovencev, med drugim prvega predsednika države Milana Kučana, ki je njegovo potezo označil za politično napako. "On ima tudi pravico do svojega mnenja," je na Pop TV dejal Janković. Priznal in strinjal se je s Kučanom, da je to politična napaka. "To je moja odgovornost," je še dodal.
Spričo javne podpore in ponujene pomoči ljubljanskega župana srbskemu predsedniku je s položaja danes protestno odstopila komisija za podelitev Župančičevih nagrad, najvišjega priznanja Mestne občine Ljubljana za izjemne stvaritve na področju umetnosti in kulture.
Janković je v večernih izjavah na obeh televizijah izrazil obžalovanje ob odločitvi članov komisije in izpostavil, da bi ga lahko pred tem povabili na pogovor, na katerem bi pojasnil svoje stališče članom komisije.
Kritiko na račun Jankovića sta v ločenih peticijah izrazili še skupini uglednih javnih oseb iz Ljubljane, proteste srbskih študentov pa sta podprli tudi koalicijski stranki SD in Levica ter predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič.
Množični protesti v Srbiji so se začeli po novembrskem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, pri čemer je umrlo 15 ljudi. Protestniki za nesrečo krivijo korupcijo in netransparentnost pri obsežni večletni obnovi postaje. Med drugim zahtevajo odgovornost pristojnih, spoštovanje ustave, zakonov in izkoreninjenje korupcije.
V treh mesecih se je na ulicah po vsej državi žrtvam nesreče poklonilo več sto tisoč ljudi. Najbolj množična protesta sta potekala v Beogradu 22. decembra lani in 27. januarja, ko se je po nekaterih ocenah v dveh dneh zbralo več kot 200.000 ljudi.
