Vlada je v sredo sprejela predlog novele zakona o osebni asistenci (ZOA). Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se osebna asistenca izvaja kot nepridobitna dejavnost, zato izvajalci osebne asistence ne morejo več biti samostojni podjetniki, ampak le humanitarne in invalidske organizacije s pridobljenim statusom ter zavodi in društva s pridobljenim statusom delovanja v javnem interesu na področju invalidskega in socialnega varstva ali za opravljanje humanitarne dejavnosti na področju socialnega varstva. Storitev bodo tako morali izvajati za najmanj deset uporabnikov (pred tem so jo izvajali za manj kot pet uporabnikov) in zaposliti bodo morali strokovnega vodjo. Ker se je izkazalo, da strokovne komisije niso ocenjevale po enotnih merilih, novela predvideva ponovno oceno tudi za tiste, ki so že upravičeni do asistence. Ker želijo spodbujati, da so asistenti tretje osebe, predlog določa, da lahko osebno asistenco kot osebni asistent lahko izvajata le dva družinska člana.
Rezi na račun osebnih asistentov
"Danes (1. julija, op. a.) objavljeno besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni asistenci odpravlja večino pomanjkljivosti predloga novele. V Sindikatu osebne asistence tako pozdravljamo odločitev, da se prag za upravičenost do osebne asistence ne dvigne s sedanjih 30 ur tedensko na 40 ur tedensko, za kar ni obstajala tehtna strokovna utemeljitev, ampak je bilo videti, da gre zgolj za poskus zmanjšanja stroškov osebne asistence. Videz, kot kaže, ni varal, saj je iz prav tako danes objavljenega osnutka novega pravilnika o osebni asistenci razvidno, da namerava vlada oziroma njen pristojni minister breme rezanja sredstev preložiti na pleča osebnih asistentk in asistentov. To bi gotovo negativno vplivalo tudi na kvaliteto izvajanja osebne asistence, ampak temu se bomo seveda uprli, ne glede na to, kako dolga borba bo," je povedal zastopnik Sindikata osebne asistence (SOA) Nenad H. Vitorović. V parlamentu se torej obeta zanimiva razprava.
Kritični do zaposlovanja družinskih članov
"Verjamemo, da niso vse družine slabe in da preveč omejujejo sorodnike, ki so invalidi, a ker se to lahko zgodi v posameznih primerih, je treba biti pazljiv - uporabnike spodbujamo, da naj ne bi imeli več kot enega družinskega člana osebnega asistenta," meni Tomanova. Iztok Suhadolnik, predsednik Društva Sonček, je razočaran, da lahko po predlogu novele delo osebnega asistenta opravljata dva družinska člana. Če delo opravljajo družinski člani in na račun uporabnika dobijo zaposlitev, gre za konflikt interesov, je prepričan. Elena Pečarič pa meni, "da vsebinsko gre za socialno podporo družini, ne neodvisnemu življenju posameznika. Zakon mora spodbujati aktivnost posameznika, ne pa tega, da invalidi sedijo doma v copatih." Pri sindikatu pa menijo, da je status asistentov družinskih članov v novem besedilu zadovoljivo rešen; bolje, kot je predvideval predlog novele.
Vidijo tudi diskriminacijo
"Že pred časom smo pozdravili dvig standarda za izvajalce osebne asistence (odprava "s.p. izvajalstva", obvezna zaposlitev strokovnega vodstva, obvezne izkušnje na področju osebne asistence itn.) ter zajezitev drobljenja osebne asistence na nepregledno množico malih izvajalcev (novela za vsakega izvajalca predvideva minimalno deset uporabnikov). A način ureditve prehodnega obdobja, kot ga je predlagala novela, je bil zelo vprašljiv, med drugim diskriminatoren: večjim izvajalcem (s 30 uporabniki in več) daje celo leto od začetka veljavnosti novele možnost, da zadostijo novim standardom, manjšim pa le šest mesecev. To je zdaj poenoteno, vendar na prekratkih šest mesecev. Mi smo predlagali enotno dvanajst mesecev in še vedno opozarjamo, da bo imel prekratek rok uničujoče posledice za marsikoga, ki bi se lahko razvil v kvalitetnega izvajalca osebne asistence," je še dejal Vitorović.
Storitev bi poslej morali izvajati za najmanj deset uporabnikov, prej so za pet, in zaposliti bi morali strokovnega vodjo
Mateja Toman, predsednica Društva distrofikov Slovenije, pa meni, da bi sprejetje zakona pomenilo trajno ureditev, vendar so nekatere stvari ohlapno zastavljene in omogočajo zlorabe sistema. Spremembe, kot so recimo upravičenost do osebne asistence, obseg in zagotavljanje strokovnosti izvajanja, gredo v pravo smer, meni Tomanova, a dodaja, da predlog potrebuje izboljšave. Da je predlog premil in potreben popravkov, pa meni Elena Pečarič, predsednica Društva za teorijo in kulturo hendikepa. Kot je povedala, je vlada obljubila omejitev številnih nedopustnih stvari, a tega ni upoštevala.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
