SLOVENIJA

Iskanje diplomatskega poguma za spreminjanje sveta

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tanja Fajon: "Potrebujemo novo strategijo glede na spremenjene razmere v svetu."
Reuters

Na Brdu pri Kranju se bo jutri zaključil dvodnevni posvet slovenske diplomacije, kjer diplomati opravljajo prvo razpravo o novi zunanjepolitični strategiji. Z njo se tudi s tem krovnim dokumentom zunanja politika Slovenije vrača v jedrno Evropo. "Potrebujemo novo strategijo glede na spremenjene razmere v svetu. Veliko več posluha moramo imeti do globalnega dela sveta. Naša politika bo uspešna zgolj, če bo vključujoča in odprta," je dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki je sicer na posvetu podrobno orisala spremenjena geopolitična razmerja v svetu, v katerih se spreminja tudi Evropska unija.

Slovenska diplomacija se bo v prihodnjem obdobju osredotočila na kandidaturo za nestalno članico varnostnega sveta, pomoč državam Zahodnega Balkana na poti v Evropsko unijo in večjo pomoč slovenskemu gospodarstvu. Z doslej storjenim repozicioniranjem Slovenije po prevzemu oblasti od nove levosredinske vlade je bil zadovoljen premier Robert Golob. Po njegovi oceni so zdaj Sloveniji odprta vsa vrata. Kot enega od uspehov je izpostavil dobljeni status kandidatke BiH za članstvo v EU.

Za sedež varnostnega sveta potrebni obiski afriških držav

"To je pomemben rezultat, da lahko tudi male države postavljamo evropske politike," je dejal in izpostavil prednost majhnih držav v zunanji politiki. "Ko vidimo, da nimamo neposrednega interesa, lahko delujemo kot premostitelj, kot tisti, ki je vmes. Včasih smo to dobro razumeli. Potem smo zaradi enega nacionalnega interesa pozabili, da živimo v velikem okroglem svetu," je namignil na osredotočanje slovenske zunanje politike na odprta vprašanja s Hrvaško. Pristavil je upanje, da se je takšno razmišljanje zdaj zaključilo z vstopom Hrvaške v schengensko območje in se bomo kot majhna država začeli ukvarjati s svetom. "To mora biti tudi naše vodilo, ko bomo prišli v varnostni svet," je bil glede uspeha kandidature samozavesten Golob.

Zunanja ministrica Tanja Fajon in njen posebni odposlanec za kandidaturo za varnostni svet Franci But sta sicer zmerna optimista glede uspeha. Do glasovanja v Združenih narodih je še dobre štiri mesece, slovensko lobiranja za podporo pa se ta čas osredotoča predvsem na Afriko, kjer pa ima Slovenija skromno diplomatsko-konzularno prisotnost. "Kaže nam dobro," pravi But, ki sicer priznava, da je pred diplomacijo glede kandidature še veliko dela. "Afriške države pričakujejo, da jih obiščeš, jih poslušaš in razumeš njihove probleme. Takšna komunikacija je dobra osnova, da bomo v Afriki prejeli tudi obsežno podporo," je prepričan. Petinpetdeset afriških držav opisuje kot zelo pomemben del zbiranja 129 potrebnih glasov za izvolitev nestalne članice. "Če bomo izvoljeni v varnostni svet, se bodo Sloveniji odprla mnoga vrata v svetovnih prestolnicah. To nosi s seboj veliko odgovornost, da nalogo izpeljemo odgovorno in dostojanstveno," je menila ministrica Fajon.

Večina afriških držav se je sicer pri glasovanju v Združenih narodih o obsodbi ruske agresije na Ukrajino vzdržala. Je to lahko pokazatelj, da bi se glasovi afriških držav utegnili preliti k Belorusiji? "To so ločene zadeve," je prepričan But. S predstavniki afriških držav vodijo pogovore o reformah OZN in razmerah v njihovi regiji. "V Sloveniji kot članici varnostnega sveta pričakujejo, da bodo imeli zaveznico, ki bo razumela njihove probleme." Po Butovih besedah se Slovenija ne ukvarja z nevarnostjo, da bi se v zadnjem trenutku v vzhodnoevropski skupini držav lahko pojavila še kakšna tretja kandidatka.

Višegrad je pasé

Če je diplomacija sredi finiša glede kandidature za varnostni svet, pa je šele na začetku novega obdobja delovanja, ki jo naglaša prav nova zunanjepolitična strategija. Ko bo sprejeta - to bi se lahko zgodilo v prvi polovici tega leta -, bo zamenjala dobro leto staro strategijo iz časov Janševe vlade. Nova strategija je sicer potrjena na ravni zunanjega ministrstva, zdaj pa bo morala prestati še sprejemanje v vladi in v državnem zboru.

"Temeljna sprememba strategije je, da vrača Slovenijo v skladu z deklaracijo o zunanji politiki nazaj med jedrne države EU," je dejal posebni odposlanec ministrstva za prihodnost EU in eden od snovalcev strategije Iztok Mirošič. Prejšnja strategija je namreč večjo težo namenjala tudi usklajevanju Slovenije z višegrajskimi državami. To bo poslej drugače.

"Slovenija bi rada sodelovala s tistimi državami, ki želijo močno Evropsko unijo in njeno poglabljanje," razlaga Mirošič. Posebna pozornost se v tem pogledu posveča državam Beneluksa. Kolebanje med umestitvijo Slovenije v jedrno Evropo, nato proti Višegradu in zdaj nazaj v jedrno Evropo je za evropske partnerje Slovenije lahko begajoče, se strinja Mirošič. "Vsekakor je bolje, če ima država kontinuiteto temeljnih ciljev, jasno pa je, da različne politične opcije dajejo različne poudarke v svojih strategijah."

Večja pozornost Sredozemlju

Dodatno je novost tudi večja usmerjenost države v sredozemski prostor, kjer bi Slovenija rada krepila odnose z državami na bilateralni ali multilateralni ravni. "Odpiranje veleposlaništva v Alžiru je dokaz, da s Sredozemljem mislimo resno," je dejal premier Golob in pozval, naj se preuči, kako potencial te regije vključiti v slovensko nacionalno politiko. "Sredozemlje bo odigralo bistveno pomembnejšo vlogo, kot jo je imelo zadnjih 20 letih," je ocenil.

Tretja novost nove strategije je uvajanje feministične zunanje politike, koncept, za katerega Mirošič pravi, da je uveljavljen že v nekaterih državah, pomeni pa predvsem to, da se neka država dosledno zavzema za enakost spolov in daje velik pomen opolnomočenju žensk in deklic.

 

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?