(INTERVJU) Simona Kukovič: Ključ do predčasnih volitev ima Janša

So po zadnjem dogajanju v parlamentu manjšinski koaliciji SDS, NSi in SMC, ki ima v državnem zboru 38 glasov, praktično že šteti dnevi ali lahko ob podpori SNS, Desusa in poslancev narodnih skupnosti še pokaže prevlado?

"Ne, mislim, da vladajoči koaliciji dnevi (še) niso šteti, saj je situacija nastala predvsem zaradi odsotnosti nekaterih poslancev koalicije. Se je pa v ponedeljek pokazalo, da bo koalicija morala več pozornosti nameniti vsem glasovanjem in se znati prešteti."

So glasovi poslancev Desusa, SNS in narodnih skupnosti v podporo koaliciji z namenom, da se za vsako ceno preprečijo predčasne volitve, samoumevni?

"Seveda posamezni poslanci oziroma celotne poslanske skupine niso zelo navdušene nad idejo predčasnih volitev, bodisi zaradi političnih razmerij bodisi zaradi nizke javnomnenjske podpore. Med temi velja izpostaviti Desus, ki se poskuša notranje konsolidirati, in novo poslansko skupino nepovezanih poslancev, ki se šele mora politično pozicionirati in organizirati, gotovo pa tudi različne manjše stranke, na primer SAB in SNS, niso navdušene nad predčasnimi volitvami, saj zanje štiriodstotni volilni prag ni samoumeven.

Treba je tudi vedeti, da so vsake volitve precejšen strošek za vsako politično stranko, leta 2022 pa se sploh obetajo kar tri predvolilne kampanje, poleg državnozborskih še za lokalne in predsedniške volitve, kar bo finančno in organizacijsko zahtevno za vse politične stranke, še posebno za manjše in zunajparlamentarne."

Kako blizu so predčasne volitve glede na to, da del opozicije očitno še vedno nima dovolj glasov za ustavno obtožbo premierja Janše ali konstruktivno nezaupnico vladi?

"Ključ do predčasnih volitev ima predvsem predsednik vlade. Brez njegove odločitve je pot do predčasnih volitev mnogo zahtevnejša, saj bo morala opozicija v tem primeru zbrati 46 glasov, izglasovati konstruktivno nezaupnico ali pa ne podpreti zaupnice, če se bo zanjo predsednik vlade seveda kdaj sploh odločil, in s tem povzročiti padec vlade."

Kakšno vlogo ima pri vprašanju predčasnih volitev predsedovanje Slovenije EU v drugi polovici tega leta?

"Vsekakor ima predsedovanje Slovenije Svetu EU tudi pomembno vlogo pri razmisleku glede notranjepolitične situacije. Kdorkoli bo v tem šestmesečnem obdobju vodil slovensko vlado, bo predsedoval Svetu EU. Tukaj bi opozorila na dober predlog Matjaža Hana; predlagal je, da bi bilo smiselno doseči dogovor med koalicijo in opozicijo vsaj glede tega, da se najprej čim bolje opravi predsedovanje Svetu EU, nato pa se gre na predčasne volitve, ki bi tako bile v prvih dveh mesecih leta 2022."

Lahko nezadovoljstvo dela opozicije z mesti v delovnih telesih v prihodnje še poglobi razdor med obema stranema?

"Ponedeljkov dogovor med nepovezanimi poslanci ter vladajočo koalicijo in Desusom glede razdelitve delovnih teles v precejšnji meri ustreza dejanskim razmerjem moči v parlamentu. Dobri dogovori ponavadi pomenijo, da nobena stran z doseženim ni čisto povsem zadovoljna, tako je tudi tukaj, zato vendarle menim, da se je treba premakniti od te točke naprej."

Je tako imenovani viseči parlament novost v slovenski politiki ali smo v preteklosti že imeli primere, ko je štel vsak poslanski glas?

"Ne strinjam se, da gre trenutno za viseči parlament. Tega bi imeli, če bi bilo razmerje glasov dejansko 44 proti 44, zdaj pa je bilo 42 proti 42, pri čemer trije odsotni poslanci koalicije in en odsotni poslanec opozicije to razmerje še lahko spremenijo. Smo pa viseči parlament že imeli po parlamentarnih volitvah leta 1996, ko je imela desna sredina 45 poslancev in leva sredina 43 poslancev, oba poslanca narodnosti pa sta bila ujeta nekje vmes. Kandidat za mandatarja Janez Drnovšek je takrat prepričal poslanca narodnosti, da sta ga podprla, odločilni 46. glas pa je s prestopom zagotovil poslanec Ciril Pucko. Drnovšek je nato sestavil široko koalicijo z SLS in še enkrat presegel ideološke okope, kar je dandanes težko predstavljivo, bi pa bilo za državo seveda pozitivno."