Samo Curk: "Mi zagovarjamo, da so vsi izdelki jasno označeni. Sploh pri mesu v vitrini in pri predelanem mesu pogosto ni jasno zapisano poreklo. Potrošnik mora natanko vedeti, kdaj je meso uvoženo in kdaj ne."
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Šokantni posnetki baterijske reje kokoši in kastracije pujskov na živo, ki jih je razkrilo Društvo AETP, so sprožili pomembne spremembe v zakonodaji in odprli razpravo o resničnih razmerah v hlevih. A njihovo delo se tukaj ne ustavi – zdaj opozarjajo na še eno povsem spregledano področje - to je reja kuncev. O zaščiti živali, kmetijski politiki in samooskrbi smo govorili s predsednikom društva AETP in podpredsednikom Zveze za živali Samom Curkom.
V intervjuju izveste še:
zakaj posnetki niso glavni cilj, temveč del širše kampanje za spremembo zakonodaje,
kako so pritiski javnosti pomagali ukiniti baterijsko rejo kokoši in kastracijo pujskov na živo,
zakaj je reja kuncev v Sloveniji povsem neregulirana in kako veliko je lahko poginov,
katere ključne izboljšave za živali prinaša zadnja novela Zakona o zaščiti živali,
kje ministrstvo ustvarja napredek in kje po mnenju AETP še precej zaostaja,
zakaj rejci opozarjajo na nekonkurenčnost ter kako AETP odgovarja na bojazen, da bomo "zaradi dobrobiti živali lačni",
kako bi jasnejše označevanje mesa pomagalo tako potrošnikom kot rejcem,
zakaj je sporazum Mercosur po mnenju organizacije nevaren korak nazaj za živali in evropsko kmetijstvo,
kaj so ključne ovire za več lokalne hrane in zakaj sedanja kmetijska politika po njegovem mnenju ne spodbuja dovolj rastlinske pridelave,
kaj prinaša strateški dokument Vizija kmetijstva 2040 in zakaj AETP meni, da zadnja verzija ohranja status quo.
V intervjuju izveste še:
zakaj posnetki niso glavni cilj, temveč del širše kampanje za spremembo zakonodaje,
kako so pritiski javnosti pomagali ukiniti baterijsko rejo kokoši in kastracijo pujskov na živo,
zakaj je reja kuncev v Sloveniji povsem neregulirana in kako veliko je lahko poginov,
katere ključne izboljšave za živali prinaša zadnja novela Zakona o zaščiti živali,
kje ministrstvo ustvarja napredek in kje po mnenju AETP še precej zaostaja,
zakaj rejci opozarjajo na nekonkurenčnost ter kako AETP odgovarja na bojazen, da bomo "zaradi dobrobiti živali lačni",
kako bi jasnejše označevanje mesa pomagalo tako potrošnikom kot rejcem,
zakaj je sporazum Mercosur po mnenju organizacije nevaren korak nazaj za živali in evropsko kmetijstvo,
kaj so ključne ovire za več lokalne hrane in zakaj sedanja kmetijska politika po njegovem mnenju ne spodbuja dovolj rastlinske pridelave,
kaj prinaša strateški dokument Vizija kmetijstva 2040 in zakaj AETP meni, da zadnja verzija ohranja status quo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
