(INTERVJU) Pertti Anttinen: Finska ni nikoli zanemarjala investicij v obrambo

Pertti Anttinen je pred osmimi meseci prevzel vodenje finskega veleposlaništva na Madžarskem, ki je pristojno tudi za Slovenijo. V tem času je trikrat obiskal našo državo. Kot pravi, je vedno želel delovati v srcu Evrope: "Zanimivo je biti v dinamičnem območju, ki se hitro spreminja glede gospodarskega razvoja." Sicer gre za izkušenega diplomata, ki je pred prihodom v Budimpešto med drugim deloval v Nepalu, Zambiji, Južni Afriki, Turčiji in na Irskem.

Četrtega aprila je finska zastava zaplapolala pred sedežem Nata v Bruslju. Če bi vam kdo pred dvema letoma povedal, da se bo to zgodilo, bi mu verjeli glede na takratno javno mnenje o tem?

"Ne, pred dvema letoma finsko članstvo v Natu še ni veljalo za nekaj, kar naj bi se zgodilo kmalu. A Finska in Nato sta že pred tem imela partnerstvo, ki se je začelo leta 1994. To je na dolgi rok predvidevalo tudi našo pripravljenost za vključitev v obrambno zavezništvo. Članstvo v Natu kot možnost varnostne politike so vsebovali tudi vladni programi v zadnjih 20 letih. Ne gre torej za nekaj, kar se je samo naenkrat pojavilo, temveč je za to obstajalo ozadje in bili smo pripravljeni na ta korak. A sprememba v javnem mnenju glede tega vprašanja je bila zelo hitra. Začelo se je obračati že nekaj mesecev pred rusko agresijo v Ukrajini. Po začetku vojne pa je prišlo do naglega zasuka. To so morale tudi politične stranke vzeti resno, tako se je začel proces priprave prošnje za članstvo v Natu, ki je bila oddana maja lani."

Kakšno je trenutno stanje v javnem mnenju?

"Enako kot lani, skoraj 80 odstotkov državljanov podpira članstvo v Natu. Podpora je zelo močna."

Ob vstopu Finske v Nato je finski predsednik Sauli Niinistö povedal, da je konec ere vojaške nevtralnosti v finski zgodovini in da finski vstop v Nato ni usmerjen proti nikomur. Rusija to vidi drugače, saj se je njena meja z državami članicami Nata po finskem vstopu bistveno podaljšala. Kaj bo to pomenilo za prihodnje odnose med državama?

"Nato je obrambno zavezništvo, kar je za nas pomembno načelo. In ko predsednik pravi, da Nato ni proti nobeni tretji državi, to tudi misli in verjame, saj Nato ni agresor. Zavezo iz petega člena severnoatlantske pogodbe Finska jemlje resno, torej gre za skupno obrambo. Vedno smo si prizadevali tudi za dobre odnose z Rusijo in že prej s Sovjetsko zvezo. Kot veste, je bil čas druge svetovne vojne zelo travmatičen za Finsko, saj smo leta 1939 doživeli napad Sovjetske zveze. V tako imenovani zimski vojni smo se sami borili kot demokratična severnoevropska država proti Sovjetski zvezi in mogočni Rdeči armadi. Na srečo smo jih zaustavili leta 1940 in potem spet leta 1944. Po vojni smo z veliko sosedo živeli v miru, kar je bilo v redu. Vzpostavili smo tudi dobre pogoje poslovanja s Sovjetsko zvezo, prav tako z Rusijo. Vedno gledamo na koristi dobrososedskih odnosov, ki pa so obojestranske. Dolga meja, ki jo delimo z Rusijo, prinaša tudi tehnične izzive glede varovanja. V novi situaciji moramo najti novo enačbo, novo ravnovesje v našem odnosu z Rusijo. Trenutno je to zelo težko, saj vojna v Ukrajini še vedno traja. Če se ta ne bo zaključila s pravičnim mirom, ki bo spoštoval ozemeljsko integriteto Ukrajine, se je težko vrniti k normalnim odnosom z Rusijo. Je pa naša iskrena želja, da bomo na neki točki v prihodnosti našli novo osnovo za naše prihodnje odnose. Rusija je že doslej mejila na države Nata -Norveško in baltske države, zato vstop Finske ni nič tako drastičnega, kot marsikdo misli."

Prejšnji teden je Finska gostila ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se je v Helsinkih srečal tudi z voditelji drugih nordijskih držav, s katerimi se je pogovarjal o nadaljnjem sodelovanju. Finska torej ne samo, da ni več nevtralna, temveč tudi prevzema aktivno vlogo pri poskusih reševanja situacije v Ukrajini …

"Od prvega dneva vojne v Ukrajini je bilo jasno, na kateri strani smo. Ukrajina je žrtev neizzvane vojaške agresije Rusije, zato je bilo takoj jasno, da je treba Ukrajini pomagati. K tej pomoči smo se tudi zavezali, kot je povedala naš nekdanja predsednica vlade, kolikor dolgo bo pač potrebno. Doslej je Finska Ukrajini namenila za več kot milijardo evrov pomoči, večino v obliki različne vojaške opreme. Glede na našo velikost gre za kar zajeten paket pomoči, s katero bomo še naprej nadaljevali. Menim, da je takšno ravnanje za države, kot je Finska, upoštevajoč našo zgodovino in geografski položaj, povsem naravno. Tudi za pomoč Ukrajini je na Finskem močna javna podpora. Ljudje so za Ukrajino veliko darovali tudi sami v okviru različnih dobrodelnih organizacij. Prav tako gostimo že okoli 50 tisoč Ukrajincev, ki so bili primorani najti zatočišče. Pred kratkim smo imeli parlamentarne volitve in nobena od političnih strank ni te pomoči postavljala pod vprašaj."

Pa je vojna kakorkoli vplivala na rezultat volitev?

"Menim, da ne. Saj je bila podpora vključitvi v Nato med političnimi strankami skoraj soglasna. Temu je nasprotovalo samo sedem od 200 poslancev v parlamentu, pa še štirje od teh sedmih več niso bili ponovno izvoljeni. Nasprotovanje Natu torej ni bilo prava karta, da bi lahko kdo z njo karkoli pridobil."

Finska se je za članstvo v Natu prijavila skupaj s Švedsko, ki pa še vedno čaka na sprejem zaradi znanih pomislekov Turčije. V tem procesu aktivno sodeluje tudi Finska. Menite, da je sprejem Švedske samo še vprašanje časa ali se lahko še kaj zalomi?

"Švedsko članstvo v Natu je fundamentalnega pomena za Finsko pa tudi za celotno zavezništvo. Prav tako je pomembno za stabilnost celotne regije ob Baltskem morju. S Švedsko že imamo zelo tesno obrambno sodelovanje na številnih področjih, od skupnih vojaških vaj do sodelovanja obrambnih industrij obeh držav. Skupaj moramo varovati to območje, imamo tudi skupni interes, da pomagamo baltskim državam, če bo to potrebno. Prav tako Norveški na severu. Bilo je veliko razočaranje, da poti, ki smo jo začeli skupaj, nismo končali z roko v roki, kot smo želeli. A sem prepričan, da se bo tudi Švedska pridružila Natu. Bilo bi optimalno, če bi se to zgodilo pred vrhom v Vilni. A, kot kaže, bomo morali najprej počakati na volitve v Turčiji."

Nordijske države so napovedale vzpostavitev skupne zračne obrambe, kakšno vojaško sodelovanje se v prihodnje še obeta med njimi?

"Seveda se bo to sodelovanje okrepilo znotraj Nata, ko bo tudi Švedska postala članica. Takrat bomo lahko vse nordijske države sodelovale pri pripravi obrambnih načrtov za celotno regijo. Finska in Švedska doslej pri tem nista sodelovali, torej bo to pomenilo veliko spremembo, saj bosta lahko znotraj Nata del večje platforme obrambnega načrtovanja. Prav tako moramo pregledati možnosti za krepitev sodelovanja pri proizvodnji materialov za obrambno industrijo. Kot omenjate, je naš interes tudi v skupni zračni obrambi, pri čemer gre za kar zajetno floto lovskih vojaških letal, ki jih lahko nordijske države zagotovimo. Prav tako so močne naše mornarice, tudi na tem področju obstaja interes za skupno delovanje. Ima pa to sodelovanje na vseh področjih velik potencial, ki ga želimo razvijati."

Zaradi vojne v Ukrajini morajo evropske države razmisliti tudi o svojih energetskih politikah. Pri tem nastajata dva bloka, v prvem so države, kot je Nemčija, ki je pred kratkim zaprla svoje zadnje tri jedrske elektrarne. Na drugi strani je Finska skoraj istočasno zagnala največjo jedrsko elektrarno v Evropi. Je jedrska energija na Finskem dojeta kot del vašega zelenega prehoda?

"Imamo veliko izkušenj z jedrskimi elektrarnami. Prvi sta bili zgrajeni v sedemdesetih letih, tako s sovjetsko kot z zahodno tehnologijo. Olkiluoto 3 je peta jedrska elektrarna na Finskem, ki je bila pred nekaj tedni povezana v omrežje. Gre za eno največjih jedrskih elektrarn na svetu glede na proizvodne kapacitete in predstavlja velik prispevek k finski proizvodnji elektrike. Delovati je začela ob pravem času, saj smo pred tem ob konicah porabe okoli 15 odstotkov elektrike uvažali iz Rusije, ki pa je Finski prenehala dobavljati elektriko, zemeljski plin, nafto in celo lesne pelete. A to je dobra novica za prihodnost, saj moramo znižati ogljični odtis. In da, jedrsko energijo vidimo v tem kontekstu. Načrtovali smo že gradnjo šestega reaktorja skupaj z ruskim Rosatomom, a so bili po ruskem napadu na Ukrajino ti načrti odpovedani. Bomo videli, če bi bil še kakšen domači ali tuji investitor pripravljen vložiti v ta projekt, a za zdaj je prerano o tem govoriti. Več investiramo tudi v obnovljive vire energije, predvsem v vetrne elektrarne, v določenem obsegu tudi v sončne, a smo pri teh omejeni, predvsem pozimi. Prav tako geotermalna energija postaja vedno bolj priljubljena za ogrevanje domov. Že tradicionalno pa ima na Finskem pomembno vlogo tudi lesna biomasa, saj smo zelo gozdnata država, tako kot Slovenija."

Kaj je v največji meri vplivalo na zaupanje javnosti v jedrsko energijo?

"Izkoriščanje jedrske energije po zadnjih raziskavah na Finskem podpira 68 odstotkov ljudi. V preteklosti je bilo najbolj pereče vprašanje skladiščenja radioaktivnih odpadkov. To smo rešili s podzemnim odlagališčem, zaradi katerega so ljudje postali bolj zaupljivi do tega vprašanja. Prav tako so se naše jedrske elektrarne doslej izkazale kot zelo varne. Obstaja zaupanje javnosti, da oblasti in upravljavci z njimi ravnajo na varen način."

Visoka podpora Natu na Finskem kaže, da so bili ljudje zaskrbljeni glede prihodnjega varnostnega stanja. Zanimivo pa je, da je hkrati visoka tudi podpora jedrski energiji, saj marsikje njeni nasprotniki uporabljajo vojno kot argument, češ kaj vse se lahko zgodi, če ima država jedrsko elektrarno v vojni …

"Seveda, to je lahko vprašanje v vojni, kot je recimo danes v primeru jedrske elektrarne v Zaporožju. Tudi v tem tiči naša visoka podpora Natu. Kot je povedal naš predsednik - Putin bi se moral pogledati v ogledalo, saj je zatresel zaupanje, ki je prej obstajalo. Ni več nobene predvidljivosti, ljudje ne vedo, kaj bo naslednje, kar bo Rusija storila. Ne morejo več verjeti temu, kar njihovi voditelji govorijo. To je bil prelomen trenutek za obrat v javnem mnenju."