S katerimi poplavami doslej bi lahko primerjali današnje dogajanje?
"Te poplave so večje kot katerekoli doslej v letih 1991, 1996 in kasneje 2014. Ker količine padavin so res enormne."
Glavnino krivde za dogajanje torej nosi ogromna količina padavin. Agencija za okolje je zelo neposredno in jasno opozarjala na nevarnost. Zdi se, da so mnogi opozorila preslišali.
"Res je. Mislim, da ima naš človeški spomin izredno kratko dobo, sploh, če nismo česa takega osebno doživeli. V 90. letih smo imeli katastrofalne ujme, a to se hitro pozabi. Tukaj je tudi razmišljanje 'saj ne bo mene' ali pa 'saj ne bo tukaj'. Ampak da greš ven z avtomobilom, da nalašč tvegaš, ko ne poznaš sil vode, je res, milo rečeno, presenečenje. Ampak še huje je to, kako smo v zadnjih 20 letih poselili prostor, to je ekstremno dodatno breme. Gre torej za sinergijo dveh učinkov - izjemne padavine in poselitev. Tukaj ena in ena ni dva, ampak je štiri."
Najhuje je na Koroškem. Kraji so tam popolnoma odrezani od sveta, uničena je infrastruktura. Vemo, da gre tam za hudournike, kjer je urejanje težje.
"S hudourniškim urejanjem, ki pa je v zadnjih 20 letih malce zaspalo, saj smo poskušali urejati vodotoke čim bolj sonaravno, brez pregrad ... Tako hude pretoke lahko umirijo le hudourniške pregrade, ampak si jih strokovnjaki danes skoraj ne upamo več omenjati, ker vedno naletimo na upor. Drugi dejavnik je vzdrževanje gozdov in gozdna hidrologija, kjer se vidi, da so stvari malo ušle izpod nadzora. Ko se tako močne sile, da odnašajo material, podirajo drevesa in se to kopiči v mini pregrade, sprostijo, je učinek veliko hujši. V dolinah pa imamo naselja z vso infrastrukturo, zato je preprosto treba porečje vzdrževati in kontrolirati že v dotoku. Najprej sta zemeljski plaz in sproščanje materiala, ko pride to v vodni tok v dolini, je katastrofa - nastane blatni tok, to, kar se dogaja sedaj na Koroškem. Blatni tok zamaši mostove, jih odnaša, spodjeda ceste, odnese eno hišo in drugo ..."
Kaj bi se dalo storiti bolje, da bi preprečili tako hude posledice?
"Nekdaj so za to skrbele močne državne službe, princip je bil, da se je glavne hudournike stabiliziralo, če je bilo spodaj naselje. Sedaj se ob teh poskusih civilne iniciative uprejo, prebivalci si preprosto ne predstavljajo te ogromne sile vode. Motiv same stroke, vzdrževalcev ni dovolj močen, da bi premagal silo varstva narave. Tako po eni strani varujemo naravo, po drugi strani pa jo pravzaprav izzivamo. Ker voda nima kam odtekati, odteče tja, kjer se pojavi prostor, naredi si kanal; iz malega kanalčka spodje velik kanal in iz tega potem nastane nove struga. Če ne bi bilo tam hiš in naselij, tega kanala ne bi bilo. Poleg tega zemlja že nekaj časa ni vpijala nobene vode."
