
Slovenska planinska pot je dolga nekaj več kot 600 kilometrov in vsako leto jo obišče več ljudi. Pred dnevi je poleg vodnikov, ki jih imamo o tej poti v slovenščini, izšla še angleška različica, ki jo je, tako kot zadnjo slovensko izdajo, uredil Jože Drab. Avtor številnih planinskih vodnikov je pot prehodil, spoznal pa je tudi številne poti v tujini. Ne nazadnje je planinski vodnik Planinske zveze Slovenije (PZS) in inštruktor planinske vzgoje tudi prvi Slovenec, ki se je povzpel na najvišje vrhove vseh evropskih držav. Ko ni v hribih, je profesor fizike in tehnike na Osnovni šoli Sostro v Ljubljani, kjer vodi tudi gorniški krožek.
Obisk slovenskih gora se povečuje. Lani jih je obiskalo okoli 1,7 milijona ljudi, pred tem 1,4 milijona. Čemu pripisujete tak porast?
"Slovenci smo avanturističen narod in radi potujemo, hodimo v naravo, se gibljemo in, logično, radi gremo v hribe. Slovenija ima precej gorskega sveta, ki ga radi obiskujemo. V zadnjem času je porastlo število opisanih novih poti in zanimivih brezpotij."
Levji delež gre vendarle pripisati povečanju obiska tujih planincev, zato je Planinska zveza Slovenije izdala angleški vodnik po Slovenski planinski poti. Bo v pomoč tujim gornikom?
"Gotovo. Povpraševanje po tej knjigi je bilo ogromno. Najprej smo lani posodobili slovenski vodnik po Slovenski planinski poti, ker je bil prejšnji zastarel. Vsi trije preizkušeni avtorji so se potrudili in pot prehodili znova, čeprav so jo pred tem že večkrat. Vnesli so vse spremembe. Med drugim smo ugotovili, da je pot daljša, kot smo mislili, včasih se je končala v Ankaranu, zdaj se na Debelem rtiču. Ker pa je bilo veliko povpraševanja po tej knjigi tudi v tujem jeziku, smo izdali še angleško različico."

Preživeli smo čase, ko so odpadke iz koč metali v bližnje vrtače

A res potrebuješ še sladico na koncu? Pa razno cvrtje ali pa to, da si kdo v gorah zaželi ribo
Žal so danes gore za mlade premalo popularne ali pa je hoja zanje preveč fizično naporna
Kateri hrib oziroma goro ste obiskali nazadnje?
"Prejšnji teden sem bil na Višu, po zelo zahtevni poti skozi severovzhodno deber. Med sestopom na drugo stran pa sem skočil še na nemarkirani vrh Gamsove matere."
Kateri je najlepši del Slovenske planinske poti?
"Kakor za koga. Zame vsekakor Julijske Alpe, med Vršičem in Komno."
Greste v gore tudi, ko je slabo vreme?
"Načeloma ne. Toliko let že hodim v gore, da sem malo izbirčen. Sem pa tudi že šel kam z dežnikom, ampak na lahko pot. Tudi do kake koče sem šel z dežnikom in naslednji dan naprej, če sem vedel, da bo naslednji dan lepo vreme. Da bi pa rinil v vremensko fronto na zahtevnejše vrhove in izzival, to pa ne."
So v dobi pametnih telefonov in tablic planinski vodniki v knjižni obliki še v modi?
"Ljudje še vedno radi vzamejo knjigo s police in jo prelistajo. Občutek je drugačen. Če je manjša knjižica, jo tudi vzamejo s sabo, knjiga pa je še vedno tudi lepo darilo."
Se že veselite novega šolskega leta?
"Vsako šolsko leto je nov izziv. Sem že rutiniran, tako da mi ni težko. Letos bom v začetku septembra peljal otroke na tritisočaka, na 3086 metrov visoki Säuleck v Avstriji. Na pot bo šlo 15 tistih, ki so se v lanskem letu najbolj izkazali in so bili najbolj aktivni. Čez počitnice sem jim dal nalogo, da morajo malo trenirati, skrbeti za kondicijo, da bodo prišli na vrh. V dveh dneh bodo morali hoditi dvanajst ur in premagati 1600 višinskih metrov."