
Zaradi epidemije se je način dela v zdravstvenih ustanovah temeljito spremenil in bo tak ostal še kar nekaj časa. Zdravstveno osebje potrebuje bistveno več zaščitne opreme in časa za obravnavo posameznih pacientov. Če tega ne bomo optimizirali, bodo čakalne dobe le še daljše, pravi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Marjan Sušelj. Ki kot enega od temeljnih premislekov ob nujni reformi zdravstvenega varstva v naslednjih tednih in mesecih izpostavlja tudi prevetritev košarice storitev, ki jo krije zdravstvena blagajna. To pomeni, da bodo stroške za določene storitve prevalili na pleča ljudi.
Opozarjate, da se bodo čakalne dobe daljšale, če se v sedanjih razmerah ne bo pristopilo k optimizaciji obravnave pacientov. Kaj predlagate?
"Ocene so, da zdravstveni timi ob preventivnih ukrepih za zajezitev okužbe ne bodo mogli v delovniku obravnavati dvajset pacientov, kot je to veljalo pred epidemijo, temveč le osem do devet. To pa pomeni, da bi lahko številni pacienti ostali zunaj sistema. Da se to ne bi zgodilo, smo ministrstvu za zdravje predlagali, da bi razširjeni strokovni kolegiji po dejavnostih prevetrili klinične smernice in določili, katere storitve za ugotovitev zdravstvenega stanja pacienta je na določenem področju smiselno izvesti in katere nimajo dodane vrednosti. Treba bi bilo spremeniti tudi način organizacije dela.
V marsikateri evropski državi zobozdravstvene storitve za odrasle niso v obveznem zavarovanju, prav tako storitve, vezane na vid.
V zobozdravstvu denimo zdaj velja, da pacient ob obisku dobi le eno zalivko. Zakaj ne bi dveh ali treh?
Brez optimizirane obravnave pacientov se bodo čakalne vrste daljšale.