(INTERVJU) Član SMC Mitja Slavinec: "Upam, da bo po naslednjih volitvah drugače, da bo naša stranka dobila več glasov"

Mitja Slavinec, ki je pred kratkim postal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, ni v nobenem pogledu novinec v slovenski politiki. Doktor fizikalnih znanosti je bil pred tem od leta 2015 dekan Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Mariboru, na kateri je sicer že dolga leta zaposlen kot profesor fizike. Slavinec je nekdanji poslanec LDS, ki se je kasneje pridružil SMC, je tudi predsednik nadzornega odbora te stranke.

Že v času formiranja aktualne vlade ste bili kandidat za ministra. Kako to, da ste se zdaj odločili za prevzem funkcije državnega sekretarja in vrnitev v politiko, glede na to, da vanjo prihajate z mesta dekana fakultete, kar je prav tako pomemben položaj?

"Poklical me je predsednik stranke SMC Zdravko Počivalšek in mi povedal, da potrebujejo pomoč na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Odločitev res ni bila enostavna, ker sem šele začenjal drugi dekanski mandat. Tudi fakulteta, ki sem jo vodil, je pred marsikaterim izzivom. Odločitev sem moral sprejeti zelo hitro, praktično v enem dnevu. Po pogovoru z rektorjem sem se odločil za ta korak. Z vodenjem fakultete sem dobil vpogled v tiste stvari, ki bi se dale na področju izobraževanja narediti drugače. Ocenil sem, da lahko to na podlagi izkušenj, ki jih imam na tem področju, tudi storim. Imam pa seveda tudi določene politične izkušnje iz mandata 2004-2008, ko sem bil poslanec državnega zbora."

Ali ste bili ob prihodu na novo delovno mesto že dogovorjeni, da boste vi zamenjali zdajšnjo ministrico za izobraževanje Simono Kustec po njenem morebitnem odstopu ali odstavitvi?

"O tem se nismo nikoli pogovarjali."

Osnovnošolci in srednješolci so spet v šolah. Pri tem je bilo med starši šoloobveznih otrok veliko negodovanja okoli načrtov za vračanje v šolske klopi. Kakšne posledice bo po vašem mnenju letošnje šolsko leto pustilo pri šolarjih, se bo to kasneje odrazilo v njihovem znanju?

"Sam sem na ministrstvu pristojen za visoko šolstvo, znanost, investicije in šport. Lažje torej komentiram stanje na področju visokega šolstva, kjer smo se, ko sem bil še dekan, dobro pripravili. Tako smo že na začetku prvega semestra najprej naredili tiste stvari, ki jih ni mogoče narediti na daljavo, kot so eksperimentalne in terenske vaje, na daljavo pa smo izvajali predvsem predavanja. Te izkušnje lahko zdaj uporabim tudi v novi funkciji, predvsem pri tem, kako naj bo organiziran študijski proces, da bo škoda čim manjša. S tem sem že povedal, da je škoda prav gotovo nastala, tako pri nas kot po celem svetu. A v vsaki slabi stvari je treba videti tudi kaj dobrega. Po tej izkušnji se nikakor ne smemo vrniti v izvajanje klasičnih predavanj na način, kot smo ga poznali pred epidemijo, temveč ga moramo na podlagi pridobljenih spoznanj nadgraditi. Vsi smo se veliko naučili o tehnologiji komunikacije na daljavo in to nam lahko zelo koristi. V terciarnem izobraževanju škoda ni tako velika, ker smo učne vsebine lahko prenesli študentom, druga stvar pa je, kako učinkoviti so bili oni sami pri tem."

V javni razpravi o vprašanju števila vpisnih mest je bilo možno slišati marsikateri predlog o prihodnjem razvoju visokošolskega sistema. Kje sami vidite možnosti za razvoj?

"Vlada je našemu ministrstvu naložila pripravo izhodišč za prenovo načina financiranja in s tem posledično tudi samega izvajanja študijskih programov. Delovna skupina, v kateri so bili rektorji javnih in zasebnih univerz, je ta izhodišča tudi pripravila. Njihovo najpomembnejše sporočilo je, da se je povečal pomen vrednotenja zaposljivosti diplomantov. Na ta način lahko študij približamo potrebam družbe. Ne govorim o potrebah gospodarstva, temveč o potrebah družbe. Seveda je gospodarstvo eden najpomembnejših segmentov te družbe, saj si brez uspešnega gospodarstva ne bomo mogli privoščiti niti razvoja drugih pomembnih področij, kot so kultura, izobraževanje in šport, vendar moramo v javnem izobraževanju, ki se financira z javnim denarjem, zasledovati interese vseh družbenih segmentov. Nikoli ne moremo izobraziti samo tistih, ki jih družba jutri potrebuje. Seveda je zelo pomembno, da si lahko vsakdo izbere študij, za katerega je nadarjen in pri katerem je uspešen. Vendar ni nihče dober samo pri eni stvari, če že lahko izbira, pa je zagotovo dobro, da se pri tem odloči za tisto področje, kjer bo lahko čim bolj koristen. Po domače povedano, to pomeni tudi, da bo lahko čim prej dobil službo."

Precej prahu je pred kratkim dvignila izjava ministrice o mariborskih dijakih, ki so prejeli kazni zaradi sodelovanja pri protestu; dejala je, da je prevzemanje odgovornosti njihov prvi korak v svet odraslosti. Bi se s tem strinjali?

"Velikokrat razne stvari, ki se pojavljajo v družbi, niso odraz tistega, kar nekdo misli ali izreče v danem trenutku, temveč se včasih marsikaj zmanipulira. Pri tem nikakor ne smemo dopustiti politiziranja strokovnih vprašanj, kakršno je tudi vprašanje nošenja mask, kar se dogaja v ZDA. Ali ukrepi morajo biti, ne sme biti politično vprašanje, temveč vprašanje, na katero prvenstveno odgovarja NIJZ, in v interesu javnega zdravja."

Nekoč ste bili poslanec LDS, kasneje ste bili tudi kot član SMC aktivni v politiki na lokalni ravni, kjer s predstavniki SDS niste bili na isti valovni dolžini. Ste si kdaj mislili, da boste državni sekretar v mandatu vlade Janeza Janše?

"Sem državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, ki ga vodi ministrica iz stranke SMC. Vladne koalicije v Sloveniji pa so bile raznovrstne že od časa mandatarstva Janeza Drnovška. V Sloveniji je pač dejstvo, da ne moremo imeti samo levih ali desnih koalicij. Že zaradi širine političnega prostora stabilne vlade s trdno večino v državnem zboru samo na enem političnem polu ni mogoče sestaviti."

Vaši stranki očitajo dvoličnost, ker se od nekaterih potez predsednika vlade oziroma največje vladne stranke distancira, hkrati pa ostaja del te koalicije. Taki so recimo primeri financiranja STA in odpiranja nekaterih ideoloških vprašanj. Kako sami vidite to situacijo?

"To je približno tako kot v vsaki družini, kjer se prav tako vsi z vsem ne morejo vedno strinjati. Pretehtati je pač treba, kaj je bolj pomembno. Včasih na glas povemo, da se s čim ne strinjamo, pa vseeno vztrajamo v tej zgodbi, že zato, ker smo lahko tako bolj koristni, kot če nas ni zraven. Mi odločno zagovarjamo naše agende in jih z dogovorom lahko tudi uveljavimo. To je najbolj pomembno."

Ampak v primeru, kot je imenovanje tožilcev, v katerega je prav tako vključena ministrica iz vaše stranke, se vidi, da z nekaterimi predlogi težko uspete, če niso pogodu predsedniku vlade.

"V politiki je pač tako, da imajo večjo vlogo tisti politiki, ki so jim volivci na zadnjih volitvah namenili več glasov. V tem primeru sem zdaj v stranki, ki v nasprotju z mojo prejšnjo stranko ni dobila največ glasov na volitvah, naša politična participacija pa je temu tudi primerna. Upam, da bo po naslednjih volitvah drugače, da bo naša stranka dobila več glasov, na podlagi česar bomo lahko še bolj učinkovito uveljavljali svoja stališča."

Pa menite, da bo sodelovanje v tej vladi pripomoglo k temu, da se bo ta volilni rezultat uresničil, ali bo učinek ravno nasproten?

"Kar koli bi glede tega povedal, bi bila špekulacija. Sam se bom zagotovo zelo potrudil prepričati volivce, da smo vredni zaupanja."

Vašemu imenovanju so sledile nekatere kadrovske spremembe na ministrstvu. Med drugim je bil vaš sodelavec s fakultete Boris Munišič imenovan na čelo direktorata za investicije. Tudi to nekateri vidijo v kontekstu tega, da Slavinec prevzema ministrstvo s svojimi ljudmi.

"Ministrstvo prevzame tisti, ki ga vodi. V skladu z zakonodajo lahko vsakokratni minister zamenja generalne direktorje direktoratov v enem letu po prevzemu funkcije. Verjetno je ministrica že imela tehtne razloge, da so bile zdaj ob izteku tega enega leta menjave tudi narejene. Je pa treba povedati, da je lažje delati z ljudmi, ki jim zaupaš in katerih delo dobro poznaš. V Sloveniji je pač to urejeno tako, da lahko minister zamenja ljudi do te ravni, če presodi, da bo delo ministrstva s tem bolj učinkovito, v tem ne vidim nič slabega. Na nižjih ravneh pa so zaposleni ljudje, ki so že dlje časa na ministrstvu in s katerimi je treba znati delati. Ko sem prevzel funkcijo dekana, sem recimo ohranil čisto vse prodekane, saj znam delati z ljudmi in cenim konstruktivno sodelovanje. Enako želim delati tudi naprej, s kolegi na ministrstvu, in za zdaj imam pozitivne izkušnje."

Skupaj z Munišičem in Blažem Zmazkom, ki vas je zamenjal na mestu dekana, ste ustanovili Naravoslovno-matematično fundacijo in ji predsedujete. Ustanova je v lanskem letu prejela tudi nekaj sredstev ministrstva za izobraževanje. Bo delovanje fundacije zamrznjeno, dokler boste na položaju državnega sekretarja?

"Gre za ustanovo, ki je bila ustanovljena za namen štipendiranja nadarjenih študentov naravoslovno-matematičnih smeri. Pri sredstvih, ki jih omenjate, je šlo za državno nagrado na področju šolstva, ki so jo trije naši člani -profesorji Blaž Zmazek, Alenka Lipovec in Igor Pesek - dobili za projekt Razlagamo.si, a so denarni del nagrade podarili fundaciji. Ne vidim nič spornega v tem, da bi fundacija še naprej delovala in prejemala kakšne donacije, drugih sredstev tega ministrstva pa ni nikoli prejela."