(INTERVJU) Borut Štrukelj: "Še vedno zagovarjam prostovoljno odločitev posameznika, ampak naj si ljudje pogledajo, kako smo izbrisali otroško paralizo"

Da je tretji odmerek dobrodošel in koristen, je jasno že nekaj časa. Zdaj se je v Sloveniji začelo cepljenje s tretjim odmerkom, a pred tem je treba podpisati posebno izjavo. Ta je že široko deljena na omrežjih in vzbuja nove pomisleke. Zakaj ta previdnost?

"Evropska agencija za zdravila (EMA) še ni izdala smernic za tretji odmerek. In naša država in naša agencija za zdravila se v primerih novih zdravljenj ravnata po Evropski agenciji za zdravila. Ta želi namreč videti bistveno prednost tretjega odmerka. Obstajata dve študiji, ki kažeta na to, da se število protiteles poveča za 300 odstotkov, če se cepimo s tretjim odmerkom s cepivom Pfizer. Žal obstajajo študije samo za cepivo Pfizer, zdaj podobne študije izvaja tudi Moderna. Ko bo EMA ugotovila, da je dobrobit tretjega odmerka velika, bo tretji odmerek tudi odobrila. Mislim, da gre za vprašanje nekaj dni.

Drugi vidik je, da Svetovna zdravstvena organizacija prosi, naj se ne cepimo s tretjim odmerkom, in sicer ne zaradi učinkovitosti, ampak zato, da bo vsaj nekaj odmerkov ostalo za države, kjer še nimajo nobenega cepiva.

Tukaj je zdaj razkorak - Svetovna zdravstvena organizacija pravi, dva odmerka sta dovolj, počakajte s tretjim odmerkom zaradi solidarnosti, EMA pa pravi, da bo svetovala tretji odmerek, če bo res sledilo povečanje protiteles. Posamezne države, denimo Italija, Nemčija, Slovenija, Izrael, pa forsiramo tretji odmerek, da ne bo težav v času prihajajočih viroz, gripe in podobno, še bolj pomembno pa je, da imamo v skladiščih dovolj cepiva in si ne moremo privoščiti, da bi to cepivo zapadlo. Lahko ga pravočasno transportiramo v druge države ali pa cepimo s tretjim odmerkom. Zato moramo vsaj mesec dni pred pretekom roka vedeti, koliko ljudi bi se cepilo s tretjim odmerkom. Sam sem si dal izmeriti protitelesa pred tremi meseci in pred desetimi dnevi. Število protiteles je še vedno visoko, a počasi upada, zato se bom cepil s tretjim odmerkom."

Kakšna je razlika med cepivi? Pri astrazeneci ugotavljajo, da je upad protiteles večji kot pri pfizerju, a za tretji odmerek druge možnosti kot pfizer pravzaprav ni.

"Tukaj gre spet za kombinacijo dveh zadev. Rezultati so samo za cepivo Pfizer in so jasni, število protiteles po tretjem odmerku je visoko. Drugič pa, cepivo AstraZeneca se več ne dobavlja, imamo le še zaloge, ki jih bomo vrnili Madžarski oziroma donirali Zelenortskim otokom in Nepalu. Te odmerke si je Slovenija izposodila od Madžarske in jih zdaj vrača. Gre za Covax solidarnostni program, kjer države, ki imajo viške cepiva, to transportirajo solidarnostno naprej."

Kaj kažejo raziskave o kombinaciji cepiv, torej cepljenju z različnimi cepivi pri enem človeku?

"Te raziskave so danes jasne in dobre. Ena je bila objavljena v reviji Nature, druga v Lancetu. Če smo dobili prva dva odmerka cepiva AstraZeneca in se zdaj cepimo s cepivom Pfizer ali Moderna, bomo imeli veliko več protiteles, če pa smo cepljeni obratno, bo močnejša celična imunost. Proti patogenom se namreč ščitimo na dva načina, ena je humoralna imunost, torej tvorba protiteles, druga pa je celična imunost, torej tvorba spominskih celic, ki takoj reagirajo s tujkom. Če se cepimo najprej z vektorskim cepivom in nato z mRNK-cepivom, bomo imeli visok titer protiteles, če pa se cepimo najprej z mRNK-cepivom in nato z vektorskim, bomo imeli več spominskih celic. Obe kombinaciji sta zaželeni z vidika učinkovitosti. A so tudi slabosti. Prva je sledljivost. Namreč če se cepimo z le eno vrsto cepiva in bi se izkazalo, da ima dolgoročne učinke, ki jih zdaj ne poznamo, bi lahko trdili, da so vzrok cepiva. Če cepiva mešamo, se ta sledljivost izgubi. Druga slabost je reaktogenost cepiva. Gre za takojšnji odgovor na cepljenje, nekoliko bolj nas bo denimo bolela roka, reagirali bomo nekoliko močneje. Svetujemo sicer mešanje, a kdor želi, lahko ostane pri istem cepivu. Izjava pa se podpisuje zgolj zato, ker še ni doktrine."

Ali že katero od podjetij razvija cepiva, prilagojena na različico delta?

"Družba Pfizer-BioNTech ima vgrajeno mutacijo delte, Moderna s tem začenja. A cepiva ne morejo distribuirati, dokler Ameriška agencija za zdravila in Evropska agencija za zdravila cepiva ne odobrita. Protokol je relativno hiter in zelo natančen. Narediti morajo kakovostno študijo treh zaporednih serij in manjšo klinično študijo, kjer se bo pokazalo, da ta sprememba ne vpliva na varnost in poveča učinkovitost. Če bo vse po sreči, pričakujemo, da bodo ta cepiva na voljo v januarju."

Kar nekaj je dvomov okoli cepiva Janssen. Menda je večina cepljenih v bolnišnicah cepljena prav s tem cepivom.

"Cepivo Janssen je bilo dobro cepivo, kar se tiče protiteles, a očitno je glede na to, da je to samo en odmerek, trajnost manjša in da število protiteles močno upada. Pri moderni in pfizerju je število protiteles še deset mesecev dovolj visoko, pri janssenu pa kaže, da titer protiteles pada hitreje, kot so pričakovali."

Obstaja kaka pobuda, da bi bili ljudje, cepljeni s cepivom Janssen, hitreje cepljeni s poživitvenim odmerkom?

"Tega natančno ne vem. Mi kot stroka dajemo veliko strokovnih mnenj in pobud strokovni skupini, ta pa daje pobude vladi, ki dokončno odloči o pobudi."

V primeru cepiv proti covidu-19 gre torej za poživitveni in ne dodatni odmerek.

"To je identično kot takrat, ko se cepimo proti klopnemu meningoencefalitisu. Najprej se cepimo z dvema odmerkoma, da je dovolj visok titer protiteles in da aktiviramo spominske T-celice. Poživitveni odmerek ne pomeni višanja protiteles, ampak gre bolj za to, da imunski sistem spomnimo, da obstaja neki patogen. Imunski sistem se mora naučiti, kaj je tuja molekula in kaj domača."

Kako prepričati ljudi, naj se cepijo?

"Še vedno zagovarjam prostovoljno odločitev posameznika, ampak naj si ljudje pogledajo, kako smo izbrisali otroško paralizo. Denimo Roosevelt je bl celo življenje v vozičku, ker je prebolel otroško paralizo. Danes imamo le še dve žarišči otroške paralize, eno v Nigeriji in drugo v Pakistanu, in sicer je ni več zaradi svetovnega cepljenja. Leta 2014 smo razglasili konec otroške paralize. Res je, da ta virus ni tako smrtonosen, ampak vidimo, da je v bolnišnicah 90 odstotkov ljudi necepljenih in da nas cepivo varuje pred resnim potekom bolezni. Pomembno je tudi, da žal koronavirusi hitro mutirajo, in če bi bila precepljenost 80-odstotna, virus ne bi imel prejemnikov, torej ne bi več mutiral."