(INTERVJU) Biserka Marolt Meden: Nujno potrebujemo ministrstvo za starejše

V Srebrni niti ste v javnem pismu, ki ste ga naslovili tudi na predsednika vlade, zapisali, da vas v času epidemije skrbi predvsem za starejše v domovih. Zakaj?

"Skrbi nas, ker ni bil sprejet noben sistemski ukrep, ki bi izboljšal celovito oskrbo oziroma življenje starejših v domovih. Enako velja za vse starejše v Sloveniji. Še vedno nimamo zakona o dolgotrajni oskrbi in še vedno ni narejenega skoraj nič, kar je narekovala revizija računskega sodišča. Ta je pokazala katastrofalno stanje na področju zagotavljanja dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva v zadnjih letih. Premalo dobrega je bilo narejenega za starejše v zadnjih dvajsetih letih, kar pa ne more biti opravičilo, da se takšna praksa nadaljuje.

Ker niso bili sprejeti novi kadrovski normativi za socialno oskrbo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in zdravstveno nego na ministrstvu za zdravje in ker se do zdaj ni nič uredilo na področju plačnega sistema, je zaposlenih v domovih starejših premalo, da bi v času povečanih okužb, ko je zahtevnost dela še večja, ko tudi zaposleni zbolevajo, zmogli storiti vse potrebno za starejše.

Domovi za starejše ne smejo nadomeščati infekcijskih ali covid bolnišnic, ker za to nimajo ustreznih prostorskih pogojev, niti strokovnih kadrov, niti dovolj opreme, ki je običajna v bolnišnicah. Samo upamo lahko, da se najhujša krivica, ki se je zgodila v času epidemije stanovalcem v domovih, ne bo ponovila. Zagotovo ne bi bilo toliko smrti med stanovalci domov, če bi se za njih pravočasno našel prostor v bolnišnicah.

Organizacija con v domovih ob pomanjkanju prostora in kadra onemogoča izvajanje rednih dejavnosti v polnem obsegu, kar ni sprejemljivo, recimo dovolj zdravstvene nege, fizioterapije, delovne terapije, osnovnih potreb, kot je sprehod ali vožnja v vozičkih zunaj ..."

Skrbi jih razgradnja javnega zdravstvenega sistema

Minuli meseci so pokazali, da ima veliko starejših težave z dostopom do osebnega zdravnika. Na kaj pogosteje kot pred epidemijo naletijo starejši, kakšne rešitve predlagate?

V omenjenem javnem pismu sporočate, da nasprotujete privatizaciji javnega zdravstva, vmešavanju vlade v upravljanje z denarjem zavoda za zdravstveno zavarovanje, pišete o kadrih. Kaj zahtevate?

"Zelo nas skrbi razgradnja javnega zdravstvenega sistema, ki se kaže tudi z zadnjimi parcialnimi spremembami zakonodaje na področju zdravstva. Nasprotujemo vladnemu prevzemu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in vztrajamo, da imajo uporabniki in delodajalci še vedno pomemben vpliv na zbrana sredstva v korist zavarovancev, saj so sredstva njihova. Minister za zdravje je politik in sredstva, zbrana z obveznimi prispevki od dohodkov, ki so dana v upravljanje ZZZS, ne smejo biti plen političnih apetitov. Zdravstvena blagajna mora biti avtonomna, neodvisna od vsakokratne oblasti, še posebno take, ki želi razgraditi javni zdravstveni sistem in podpira zasebništvo ter enormne zaslužke nosilcev zdravstvene dejavnosti na račun sredstev iz javne blagajne.

Kar se tiče kadrov, pa brez novih kadrovskih normativov za področje zdravstvene nege in spremembe plačne politike ne moremo pričakovati dobre zdravstvene oskrbe in preprečiti bega kadra v tujino."

Odziv odgovornih je zelo slab

Javna pisma, s katerimi v Srebrni niti opozarjate na različne težave, ki pestijo predvsem starejše ljudi, običajno naslovite na premierja, pristojne ministre, državni zbor, državni svet ... Kakšen je odziv, kdo izmed njih se vam pridruži pri odpravljanju problemov?

"Odziv vseh naštetih je na kratko - zelo slab. Odgovori, ki jih dobimo, so redki, splošni in prepozni. Nedavno smo z ministrstva za zdravje po petih mesecih (!) prejeli odgovor na kratko konkretno vprašanje. Skrbi pa nas, ker naših predlogov ne upoštevajo. O starejših še vedno prevečkrat odločajo mimo nas in nas čisto ignorirajo, ko izrazimo svoja mnenja. Ne upoštevajo pomembnih pripomb stroke, različnih združenj in društev. 'Organizirajo' javno razpravo, ki to ni, pripravijo jo v poletnih mesecih in še in še bi lahko našteli. Res je veliko starejših pasivnih in so z vsem zadovoljni, ker živijo življenje na način 'tako je in tako bo in nič se ne da spremeniti', a veliko nas je, ki si sprememb ne samo želimo, ampak jih zahtevamo. Zahtevamo dostojno starost in smo ogorčeni, ko na spletu beremo 'razprave', da lahko živimo do 65. leta in potem naj naravna selekcija naredi svoje.

Zaradi neprimernega odnosa ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in deloma tudi ministrstva za zdravje - kar je ne nazadnje ugotovilo tudi računsko sodišče v zadnji reviziji - je treba nujno oblikovati posebno ministrstvo za starejše, ki bo združilo celovito skrb zanje. In imelo na razpolago zadostna finančna sredstva, da bo lahko uresničevalo vse nujne naloge, zapisane v različnih resolucijah in strategijah, v pisanju katerih so zelo dobri številni uradniki. Zaustavi pa se že pri akcijskih načrtih, kaj šele pri prepoznavanju ciljev in ukrepov in njihovem izvajanju. Že dvema zadnjima vladama smo podali predlog za konstituiranje instituta Varuha starejših, a nismo dobili nobenega odgovora."