
Neobvladovanje epidemije, zgrešeno komuniciranje in izkoriščanje ukrepov za obvladovanje zdravstvene krize za strankarsko-politične interese je očitno pobralo javnomnenjski davek - vlada Janeza Janše ima najmanjšo oziroma najslabšo podporo, odkar je na oblasti. Z njo je zadovoljnih le še slabih 39 odstotkov vprašanih, kar je skoraj natančno taka podpora, kot jo je imela vlada Marjana Šarca, ko se je poslovila od oblasti.
Sedanja vlada je prav tako podrla rekord v nepriljubljenosti - da deluje neuspešno, ocenjuje skoraj 58 odstotkov vprašanih, kar je največ doslej. Vlada si je torej v celoti zapravila kapital, ki ga je imela na začetku mandata, ko jo je, denimo aprila letos, podpiralo rekordnih 65 odstotkov anketirancev. Če pogledamo podporo skozi politične preference, je mogoče opaziti precejšen upad podpore vladi med podporniki Desusa in SMC, prav tako pri tistih, ki sicer volijo levosredinsko, so pa vladi v preteklih mesecih namenjali nezanemarljivo podporo.

Primer Desusa: aprila je vlado podpiralo kar 72,2 odstotka tistih, ki volijo to stranko, zdaj le še 44,4 odstotka. Za več kot polovico se je prepolovila tudi podpora vladi tistih, ki volijo SMC. Zanimiv je podatek, da je še aprila vlado podpirala polovica tistih, ki sicer volijo SD, ta delež pa je danes strmoglavil. Vse to nakazuje, da vlada rapidno izgublja podporo tistih, ki so v začetku mandata ocenjevali, da deluje dobro in v interesu vseh. Hkrati pa je tu še dejstvo, da se je opazno zmanjšal bazen tistih, ki ne vedo, koga bodo volili.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Časnik Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
LMŠ najmočneje navzgor
Premiki so tudi pri strankah. SDS je v enem mesecu - po projekcijah sedežev v parlamentu - izgubila kar pet poslanskih mest, opozicijski blok SD Tanje Fajon, LMŠ, Levica Luke Mesca in SAB pa bi pobrali večino, kar 58 poslanskih mest. K temu je brez dvoma pripomogel povratek odpisane SAB Alenke Bratušek, ki je močno popravila izid in bi se prebila v DZ. Poleg Levice in SAB se je precej okrepila tudi LMŠ, kar gre bržkone pripisati večji in aktivnejši pojavnosti Šarca v javnosti. Za drobec se je okrepila NSi Mateja Tonina, med tem ko dve največji in najbolje organizirani stranki, SDS in SD, še naprej počasi, za malo, a vztrajno izgubljata podporo.

Če bi bile danes volitve, Desusa v parlamentu ne bi bilo več
Čeprav SMC Zdravka Počivalška nekoliko izboljšuje rezultat, je še vedno pod odstotkom in nadaljuje svoj dolgi pohod, ki vodi med zunajparlamentarne stranke. V bližini pokopališča strank je še naprej tudi Desus, ki ga trenutno vodi Tomaž Gantar - dosegli so najslabši izid doslej; le 1,2 odstotka. Če bi bile danes volitve, jih v parlamentu ne bi več bilo.
O anketi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 13. in 15. oktobrom 2020 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 6308 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2405 ni bilo dosegljivih, 2235 jih ni želelo sodelovati v anketi, 968 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer smo zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Pahor in Gantar na vrhu
Kako pa je s priljubljenostjo politikov? Najnovejše merjenje priljubljenosti ni prineslo večjih sprememb na razpredelnici. Predsednik republike Borut Pahor ostaja na čelu razpredelnice, tokrat z opazno višjo oceno, zdravstveni minister Tomaž Gantar pa je kljub slabši oceni kot septembra obdržal drugo pozicijo. Ljudmila Novak, Tanja Fajon in Marjan Šarec so ostali na svojih pozicijah, a so slabše ocenjeni.

Janez Janša je pridobil pet mest in je na sredini lestvice. Branko Grims in Zdravko Počivalšek zapuščata družbo najbolj priljubljenih, naslednji mesec ju bosta zamenjala Aleš Hojs in Eva Irgl, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.